íno in ino vez. (ȋ) zastar. in, pa: Roža, rosa ino mana vaša je mladost, dekleta (F. Prešeren)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
mána -e ž (ā) - 1. sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice: čebele nabirajo mano; hojeva mana; listna mana
- 2. po bibliji snov, ki jo je Bog pošiljal Izraelcem za hrano v puščavi na poti v Palestino: nabirati mano; kakor sladko mano so sprejeli vsako njegovo besedo; pren., ekspr. to je bila prava mana za njegov želodec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
méd -ú in -a m (ẹ̑) - 1. sladka snov, ki jo delajo čebele iz nektarja ali mane: jesti med; namazati med na kruh; strjen, tekoč med; barva medu; lonec medu; natočiti veliko medu; kadica za med; hruške so sladke kot med / ajdov, cvetlični, hojev, kostanjev med / čebelji, umetni med
// nektar, mana: čebele nabirajo med; ajda diši po medu - 2. ekspr. kar je prijetno, ugodno: ta stvar ni bila noben med; medu pri tej ženski ni imel / med njenih ust / z oslabljenim pomenom: med hvale; opajati se z medom sanj
- 3. star. medica: že drugi bokal medu je izpil
● ekspr. tam se cedi med in mleko je vsega dovolj; je zelo dobro; ekspr. sam med ga je je zelo, pretirano prijazen; ekspr. vse je šlo za med zelo dobro se je prodalo; ekspr. mazati koga z medom prikupovati se mu; na to gredo ljudje kot muhe na med to jih privlači, to je zanje zanimivo; ta človek je sladek kot med zelo, pretirano prijazen; ekspr. sekira mu je padla v med življenjske razmere so se mu nenadoma zelo izboljšale; preg. brez potu ni medu brez dela ni uspehov; preg. (imeti) na jeziku med, v srcu led delati se prijaznega, v resnici pa biti hladen, nenaklonjen
♦ čeb. med zori; točiti med; čebelariti na med preprečevati rojenje čebel, da naberejo več medu; letni donos medu količina medu, ki jo dobi čebelar od čebelje družine v enem letu; gastr. turški med slaščica iz sladkorja, beljakov, orehov ali lešnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
medén1 -a -o prid. (ẹ̑) - 1. nanašajoč se na med m:
- a) medena kapljica / medena barva
- b) medeno pecivo; medeno testo / medena potica
- c) meden sat; letos je medeno leto
- č) medeno cvetje
- 2. redko, navadno v zvezi s hruška, jabolko mehek, zmehčan, goden: medene hruške
- 3. ekspr. zelo, pretirano prijazen: meden človek; ves meden je bil z njo
// ki vsebuje, izraža veliko, pretirano prijaznost: govoriti z medenim glasom; meden nasmeh, pogled; medene besede; medena govorica; pisati medena pisma - 4. ekspr., v zvezi medeni mesec, medeni teden čas prvih mesecev, tednov po poroki: njuni medeni tedni so končani; pren., publ. medeni tedni po zmagi so minili in začela se je stvarnost
♦ bot. medena detelja prijetno dišeča visoka rastlina z belimi ali rumenimi cveti v grozdih, Melilotus; medena trava trava z navadno belkastimi in puhastimi klaski, Holcus; medena ustna venčni list kukavic, navadno podaljšan v ostrogo; čeb. medena rosa sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice; mana
medéno prisl.: medeno govoriti; medeno se priklanjati; prstan z medeno rumenim kamnom; medeno sladek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
rôsa -e stil. -é ž (ó) drobne vodne kaplje, vlaga, ki se naredi ponoči zaradi ohladitve zraka, zlasti na rastlinah: rosa je, se blešči, se posuši;
ekspr. sonce je popilo roso;
hladna rosa;
jutranja, večerna rosa;
rosa na travi;
biti moker od rose;
mlad kakor rosa / pospraviti seno, preden pade rosa / hoditi po rosi po rosni travi; v času, ko je rosa // mn., pesn. na rosah zelenih gora lepoto to si [Soča] pila (S. Gregorčič) // drobne vodne kaplje, vlaga na čem sploh: rosa na steklu / star. na čelu se mu je nabirala rosa pot, znoj // ekspr. rosa v njenih očeh solze
● nar. močnata rosa glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline; pepelasta plesen; nar. strupena rosa bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo; ožig; glivična bolezen, ki se kaže v obliki peg na listih in plodovih zlasti vinske trte, hmelja, kapusnic; peronospora; kakor v rosi umit obraz mladosten, svež
♦ čeb. medena rosa sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice; mana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
stŕd -í ž (ȓ) nar. sladka snov, ki jo delajo čebele iz nektarja ali mane; med: jesti strd;
namazati strd na kruh / ajdova strd // nektar, mana: čebele nabirajo strd
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.