lepoúmnik -a m (ȗ) knjiž. poznavalec, ljubitelj lepega v umetnosti: on ni ustvarjalec, ampak samo lepoumnik;
lepoumniki romantiki;
lepoumnik in mecen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
mecén -a m (ẹ̑) kdor prostovoljno gmotno podpira umetnike, znanstvenike ali umetnost, znanost, podpornik: za izdajo pesniške zbirke je dobil mecena;
bogat mecen;
biti komu mecen // kdor gmotno podpira sploh: v njem so dobili mladi športniki vnetega mentorja in mecena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
mecenát -a m (ȃ) knjiž., redko mecen: nekaj mecenatov je dalo potrebno vsoto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
mecénka -e ž (ẹ̑) ženska oblika od mecen: mecenka mlade kiparke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.