večérjati večérjam nedovršni glagol [večérjati] ETIMOLOGIJA: ↑večerja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
stŕpno prislov [stə̀rpno] 1. takó, da se izraža spoštljiv odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
2. takó, da se mirno, brez nejevolje prenaša kaj neprijetnega, neugodnega, dolgotrajnega
ETIMOLOGIJA: ↑strpen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
stŕpen stŕpna stŕpno pridevnik [stə̀rpən] 1. ki ima, izraža spoštljiv odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga1.1. ki kaže, izraža tak odnos
2. ki mirno, brez nejevolje prenaša kaj neprijetnega, neugodnega, dolgotrajnega2.1. ki kaže, izraža tako mirnost, odsotnost nejevolje
ETIMOLOGIJA: ↑strpeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
belín belína samostalnik moškega spola [belín] dnevni metulj z belkastimi ali rumenkastimi krili navadno trikotne oblike; primerjaj lat. Pieridae
STALNE ZVEZE: kapusov belin ETIMOLOGIJA: ↑bel
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto] 1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
1.2. ki ni skaljen ali moten
1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist. ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
da1 veznikI. v podredno zloženi povedi 1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju
II. 1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
2. kot členek izraža začudenje, nejevero
3. kot členek izraža podkrepitev trditve
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
debílen debílna debílno pridevnik [debílən] 1. slabšalno ki ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis; SINONIMI: ekspresivno top 1.1. slabšalno ki kaže, izraža odsotnost take sposobnosti ali daje tak vtis
2. slabšalno ki po mnenju govorca ni ustrezen, zadovoljiv, navadno zaradi nizke kakovosti, premajhne premišljenosti, poglobljenosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. debil iz nlat. debilis ‛ki ima lažjo stopnjo duševne prizadetosti’, iz lat. dēbilis ‛slaboten, hrom’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
kódrati kódram nedovršni glagol [kódrati] 1. delati, oblikovati kodre1.1. navadno ekspresivno delati, povzročati, da se kaj oblikuje tako, da spominja na kodre, postaja valovito, nagubano
2. v obliki kodrati se dobivati obliko kodrov, postajati kodrast2.1. v obliki kodrati se, navadno ekspresivno oblikovati se tako, da spominja na kodre, postajati valovit, naguban
FRAZEOLOGIJA: kodrati možgane (komu), kodrati živce komu ETIMOLOGIJA: ↑koder
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
lájati lájam nedovršni glagol [lájati] 1. oglašati se s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi zlasti za psa1.1. ekspresivno oglašati se s temu podobnimi zvoki
2. slabšalno glasno, zadirčno govoriti
3. slabšalno zavzeto kritizirati, izražati svoja stališča, navadno neutemeljeno
FRAZEOLOGIJA: lajati kot pes, lajati na napačno drevo, lajati v luno, Pes, ki laja, ne grize., Psi lajajo, karavana gre dalje. ETIMOLOGIJA: = stcslov. lajati, hrv., srb. lȁjati, rus. lájatь, češ. lát < pslov. *lajati iz ide. korena *lah2-, ki je posnemal pasji lajež in manj artikulirane človeške glasove, tako kot litov. lóti, latv. lãt, stind. rā́yati, alb. leh - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s] 1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne. ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
prislòv prislôva samostalnik moškega spola [prislòu̯ prislôva] 1. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki je v stavku navadno ob glagolu ter označuje okoliščine prostora, časa, vzroka in načina1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: časovni prislov, krajevni prislov, načinovni prislov ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. adverbium (iz lat. ad ‛pri, k’ + verbum ‛beseda’, ‛glagol’) iz ↑pri + ↑slovo v pomenu ‛glagol’, ker prislov v stavku navadno stoji ob glagolu in mu natančneje določa pomen; razvoj pomena ‛beseda’ > ‛glagol’ je pod vplivom lat. verbum ‛beseda’, kar kot jezikoslovni strokovni izraz pomeni ‛glagol’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
tòp1 tôpa samostalnik moškega spola 1. orožje z daljšo cevjo za izstreljevanje granat, navadno v oddaljen cilj
2. naprava za izstreljevanje, izmetavanje česa
3. šahovska figura, ki se premika po vodoravnih in navpičnih vrstah na šahovnici
FRAZEOLOGIJA: izstreliti kot iz topa (kaj), kot bi izstrelil iz topa, spati kot top, streljati s topovi na vrabce, streljati z vsemi topovi (na koga, na kaj, po kom, po čem, proti komu, proti čemu), hrana za topove, z vsemi topovi ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. tȍp iz tur. top, prvotno ‛krogla, kepa, zvitek, bala, kos’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
véverica véverice samostalnik ženskega spola [véverica] 1. glodalec temno rjave ali rdečkasto rjave barve z belim trebuhom in košatim repom; primerjaj lat. Sciurus vulgaris
2. iz zoologije glodalec z daljšim košatim repom, ostrimi kremplji in daljšimi ušesi, ki se hrani zlasti z oreščki, semeni; primerjaj lat. Sciuridae
STALNE ZVEZE: leteča veverica, siva veverica FRAZEOLOGIJA: splezati kot veverica, živahen kot veverica ETIMOLOGIJA: = cslov. věverica, hrv. vjȅverica, srb. vȅverica, star. rus. véverica, češ. veveřice < pslov. *věverica, iz *věverь iz ide. korena *u̯er- ‛viti, vrteti, upogibati, zavijati’, tako kot litov. vėverìs, latv. vãveris, stprus. weware, nperz. varvarah, lat. vīverra ‛podlasica, vretica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
banálnost banálnosti samostalnik ženskega spola [banálnost] 1. stanje, lastnost česa, da se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomembno, nevredno pozornosti1.1. kar kaže, izraža tako stanje, lastnost
2. stanje, lastnost česa, da se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvalitetno, nezadostno, neutemeljeno2.1. kar kaže, izraža tako stanje, lastnost
STALNE ZVEZE: banalnost zla ETIMOLOGIJA: ↑banalen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
bučánje bučánja samostalnik srednjega spola [bučánje] 1. oddajanje močnega, globokega zvoka, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih1.1. oddajanje temu podobnega zvoka sploh
ETIMOLOGIJA: ↑bučati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
copát copáta samostalnik moškega spola [copát] 1. navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo za notranje prostore, zlasti bivalne; SINONIMI: copata
2. navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copata, čevelj, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka
ETIMOLOGIJA: ↑copata
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
hŕček hŕčka samostalnik moškega spola [hə̀rčək] 1. manjši glodalec z razširljivimi vrečastimi lici in kratkim repom; primerjaj lat. Cricetinae
2. ekspresivno kdor v večjih količinah hrani, zbira kaj, zlasti nepotrebne stvari
STALNE ZVEZE: kitajski hrček, pomladanski hrček, zlati hrček ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. hŕčak, slovaš. chrček < pslov. *xъrčьkъ, glej ↑hrkati - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
polnolétnost polnolétnosti samostalnik ženskega spola [pou̯nolétnost] 1. stanje, ko kdo dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti1.1. ekspresivno stanje, ko je od začetka obstoja česa preteklo že več časa, navadno vsaj 18 let
ETIMOLOGIJA: ↑polnoleten
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
prêsti prêdem tudi présti prédem nedovršni glagol [prêsti] tudi [présti] 1. izdelovati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov1.1. delati pajčevino, ovoj s sukanjem, navijanjem posebnega izločka
2. oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva2.1. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
2.2. ekspresivno govoriti, pripovedovati z glasom, podobnim takemu zvoku
2.3. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
3. navadno slabšalno veliko, dolgovezno govoriti, navadno brez pravega namena, želje po dejanjih
FRAZEOLOGIJA: presti mreže (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa), presti čas, presti kot mačka, trda prede komu, čemu ETIMOLOGIJA: = stcslov. pręsti, hrv., srb. prȅsti, rus. prjástь, češ. příst < pslov. *pręsti, sorodno litov. sprę́sti ‛razpenjati, napenjati’, latv. spriêst ‛razprostirati, raztegovati, napenjati’, ags. sprindel ‛zanka za ptiče’, vse iz ide. *(s)pren(H)d(h)- ‛vleči, napenjati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
psíca psíce samostalnik ženskega spola [psíca] 2. slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se ji to pripisuje
3. kot medmet, neformalno, slabšalno uporablja se, ko govorec psuje žensko, tako da ji pripisuje negativne lastnosti, navadno v jezi
ETIMOLOGIJA: ↑pes
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
škljòc medmet1. posnema zvok pri sprožitvi fotografskega aparata1.1. ponazarja (neslišno) sprožitev (digitalnega) fotografskega aparata
1.2. posnema zvok pri sprožitvi, premiku navadno v kovinski pripravi
1.3. ponazarja premik, primerljiv s sprožitvijo, premikom v kovinski pripravi
2. kot samostalnik, ekspresivno zvok ob sprožitvi fotografskega aparata2.1. kot samostalnik, ekspresivno sprožitev fotografskega aparata
2.2. kot samostalnik, ekspresivno fotografski aparat
2.3. kot samostalnik, ekspresivno zvok ob sprožitvi, premiku v kovinski pripravi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. onomatopeje škljȍc, ki posnema trk kovinskih delov v pripravi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
završáti završím dovršni glagol [zavəršáti] 1. navadno brezosebno oddati ali začeti oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka
2. brezosebno, ekspresivno povzročiti glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice2.1. brezosebno, ekspresivno začutiti, izraziti vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
2.2. ekspresivno povzročiti vznemirjenje, razburjenje, navadno pri večji množici
FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju ETIMOLOGIJA: ↑vršati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
žaljív žaljíva žaljívo pridevnik [žaljíu̯ žaljíva žaljívo] 1. ki navadno na neprimeren, nespoštljiv način govori, dela kaj z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak1.1. ki kaže, izraža tako neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje
STALNE ZVEZE: žaljiva obdolžitev ETIMOLOGIJA: ↑žaliti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
žulíti žúlim nedovršni glagol [žulíti] in [žúliti] 1. povzročati neprijeten občutek, bolečino zaradi drgnjenja
2. ekspresivno povzročati nezadovoljstvo, nelagodje, skrbi zaradi nerazrešenosti, neurejenosti
3. ekspresivno piti, jesti ali kaditi počasi, v presledkih3.1. ekspresivno jesti sploh
4. ekspresivno lotevati se česa, ukvarjati se s čim, navadno prepočasi, predolgo
FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, denar žuli koga, žuliti klopi ETIMOLOGIJA: = srb. žúliti ‛luščiti, guliti’, nar. rus. žúlitь ‛rezati’ < pslov. *žuliti ‛rezati, guliti, luščiti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
fijú medmet1. tudi podvojeno, tudi s ponovljeno črko u posnema žvižg
2. tudi s ponovljeno črko u ponazarja zelo hitro gibanje, premikanje
3. s ponovljeno črko u izraža, da je govorec prijetno presenečen, navdušen, kaj občuduje
4. s ponovljeno črko u izraža, da govorec občuti olajšanje, duševno razbremenitev
5. kot samostalnik, tudi podvojeno, tudi s ponovljeno črko u, ekspresivno žvižg
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema žvižganje, tako kot it. fiù, angl. phew
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
hà2 medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da je govorec nejevoljen, jezen1.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se zdi govorcu predhodna izjava nezaslišana
2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti zadovoljstvo, ko se izkaže, da je imel, deloval prav2.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti vznesenost
3. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da si govorec vliva pogum3.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec dvomi, je neodločen, negotov
3.2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža grožnjo komu
4. kot členek, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo4.1. kot členek, izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec poudarja vprašanje
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot npr. stind., gr., stvnem. ha, lat. hā, hrv., srb. hȁ, stčeš., polj., nem., frc., angl. ha
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jegúlja jegúlje samostalnik ženskega spola [jegúlja] 1. kači podobna sladkovodna riba z zraslimi plavutmi, ki se drsti v morju; primerjaj lat. Anguillidae 1.1. meso te živali kot hrana, jed
2. slabšalno kdor je neodkrit, se izmika ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: električna jegulja FRAZEOLOGIJA: spolzek kot jegulja, zvijati se kot jegulja ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke dalmat. roman. predloge, sorodne z it. anguilla < lat. anguilla, prvotno ‛kačica’, iz anguis ‛kača’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
jésihar jésiharja samostalnik moškega spola [jésihar] 1. nekdaj kdor se ukvarja s proizvodnjo, prodajo kisa
2. slabšalno kdor govori zelo glasno, zavzeto
FRAZEOLOGIJA: dreti se kot jesihar ETIMOLOGIJA: ↑jesih, po nekdanjih prodajalcih kisa, ki so glasno ponujali svoje blago po ulicah
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
kôza kôze kozé samostalnik ženskega spola [kôza] 1. domača žival z zakrivljenimi rogovi in zlasti pri samcu šopom daljših dlak po bradi; primerjaj lat. Capra aegagrus hircus
2. iz zoologije manjši parkljar z večjimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v gorah; primerjaj lat. Capra
3. telovadno orodje za preskakovanje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom
4. priprava za držanje lesa, navadno pri žaganju, iz več nog v obliki črke iks4.1. taka priprava, navadno kot del druge
5. znamenje kitajskega horoskopa med konjem in opico
6. slabšalno ženska, ki je nespametna, omejena, neumna ali se ji to pripisuje
STALNE ZVEZE: drežniška koza, himalajska koza, kašmirska koza, sanska koza, zbijanje koze FRAZEOLOGIJA: da bo volk sit in koza cela, skakati kot koza, Naj sosedu koza crkne., Volk sit in koza cela. ETIMOLOGIJA: = stcslov. koza, hrv., srb. kòza, rus. kozá, češ. koza < pslov. *koza < ide. *kag̕ah2 ali *kog̕ah2, podobno kot got. hakuls ‛plašč’ (prvotno iz kozje kože) ali litov. ožỹs ‛kozel’, ožkà ‛koza’, alb. dhi ‛koza’, stind. ajá- ‛kozel’, ajā́ ‛koza’ < ide. *h2ag̕- ‛koza, kozel’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
kôzel kôzla samostalnik moškega spola [kôzəu̯ kôzla] 2. odrasel samec manjšega parkljarja z zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v gorah
3. slabšalno kdor je neresen, neumen, nepremišljen ali se mu to pripisuje
4. sprednji, dvignjeni sedež na vozu, zlasti kočiji
5. neformalno član (samostanskega) reda, ki ni duhovnik
FRAZEOLOGIJA: grešni kozel, star kozel, ustreliti kozla ETIMOLOGIJA: = stcslov. kozьlъ, star. bolg. kozél, rus. kozël, češ. kozel < pslov. *kozьlъ iz ↑koza
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
òpala medmet1. izraža, da je govorec začuden, prijetno presenečen, kaj odobrava1.1. izraža, da se govorec ob nepričakovanem dogodku zamisli
2. izraža, da govorec opozarja na nerodnost, neprijetnost, napako2.1. uporablja se, ko govorec želi prekiniti govorjenje sogovornika, mu sporočiti, da način njegovega razmišljanja, delovanja ni sprejemljiv, dober
2.2. izraža, da se govorec na hitro, bežno opraviči
3. kot členek uporablja se, ko govorec popravi svojo predhodno izjavo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. ȍpalā, to pa (kakor ngr. ópala) iz tur. hoppala
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
sívček sívčka samostalnik moškega spola [síu̯čək] 1. ekspresivno žival sive barve, zlasti osel
2. visok fižol z manjšimi zelenkasto sivimi zrni
3. ljubkovalno moški s sivimi lasmi, navadno star
4. ekspresivno kar je sive barve, zlasti las
ETIMOLOGIJA: ↑siv
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
stŕpnost stŕpnosti samostalnik ženskega spola [stə̀rpnost] 1. lastnost človeka, da ima, izraža spoštljiv odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
2. lastnost človeka, da mirno, brez nejevolje prenaša kaj neprijetnega, neugodnega, dolgotrajnega
ETIMOLOGIJA: ↑strpen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.