n1 n-ja tudi n n-a tudi n -- [nə̀ nə̀ja tudi èn êna tudi nə̀ in èn] m, prva oblika z -em (ə̏; ȅ ȇ; ə̏; ȅ) |ime črke ali glasu|: ~ in m; mali ~; beseda z dvema n-jema
N1 N-ja tudi N N-a tudi N -- [nə̀ nə̀ja tudi èn êna tudi nə̀ in èn] m, prva oblika z -em [nə̀jem] (ə̏; ȅ ȇ; ə̏; ȅ) |ime črke|: od ~ do P; veliki ~; pisani N-ji
n2 -- [nə̀] m, simb. (ə̏) nevtrum |samostalnik srednjega spola|
N2 -- [èn] m, simb. (ȅ) fiz. njuton; kem. dušik; zem. north |sever|
..(n)àt -(n)áta -o prip. obr. (ȁ á á; ȁ ȃ á)
1. 'snovnost' lesnàt, mesnàt
2. 'velika mera' mesnàt, bedrnàt, vodnàt; prim. ..àt
N. N. okrajš. |neznanec|
..(n)íca ž. prip. obr. (í)
1. člov. 'ženski par moškemu' naročníca, pomočníca, sodníca
2. 'vršilnica' ločníca
3. 'prostor, mesto' mesníca; prim. ..íca
n. okrajš. nevtrum |srednji spol|
n.. varianta člen. ne v zvezi s hočem, imam nóčem, nímam
..n -a -o prip. obr. deležnika
1. 'trpnost' brán, hotèn, poslán, predán, predélan, razkričán, zapelján; zavrtèn, zaželèn
2. 'stanje' délan, kúhan, omíkan, postán, vdán
3. 'snov' konópeljn
..(n)at -a -o prip. obr.
1. 'snovnost' dušíčnat, móčnat, papírnat, slámnat, smólnat
2. 'povezanost s tem, kar imenuje samostalniška podstava' bréžnat, gózdnat, pečévnat
3. 'velika mera' gramóznat, pródnat
4. 'podobnost' bísernat, cévnat, fósfornat, predívnat; prim. ..at
N. B. okrajš. nota bene |pomni, ne pozabi|
n. e. okrajš. naše ere
..(n)ica ž. prip. obr.
1. 'vršilnica' izhódnica
2. 'prostor, mesto dejanja' lakírnica, ribogójnica
3. 'prostor, mesto' čuvájnica, drevésnica
4. 'snov' gnójnica, studênčnica
5. 'sestavina skupnega imena' tírnica; prim. ..ica
..(n)ik m. prip. obr.
1. člov. 'nosilec lastnosti' čeljústnik, soródnik, strážnik
2. 'prostor, mesto' kúrnik, ríbnik, trávnik, zélnik; prim. ..ik
n. m. okrajš. navedeno mesto; nad morjem
n. št. okrajš. našega štetja
n-ti -a -o [nə̀ in èn] (ə̏; ȅ) mat. ~ element množice
n. v. okrajš. nova vrsta
p. Chr. n. okrajš. post Christum natum |po Kristusu|
p. n. okrajš. pleno nomine |s polnim naslovom|
po n. št. okrajš. po našem štetju
pr. n. e. okrajš. pred našo ero
pr. n. št. okrajš. pred našim štetjem
N⁰ -- [nəó] m (ọ̑) |številka|
štétje -a s, pojm. (ẹ́) pri ~u se zmotiti; ~ let; leta 10 pred našim ~em ‹l. 10 pr. n. št.›
ì.. varianta predp. obr. ìn.. pred l, m, n, r (ȉ) |ne..| ìlegálen, ìmobílen, ìnumerabílen, ìreguláren
ìn.. predp. obr.; (ȉ) pred l, m, n, r varianta ì.. |ne..| ìnaktíven, ìndefiníten, ìntoleránten; ìlegálen, ìmateriálen, ìnumerabílen, ìreguláren
ko.. [poudarjeno kò] varianta predp. kon.. pred l, m, n, r in pred samoglasniki |so..| kolaborácija, komutácija, konéktor, korespondírati, koagulírati, koeksistírati, koitírati, kooperírati, kourgírati
kon.. [poudarjeno kón] predp.; pred b, p varianta kom..; pred l, m, n, r in pred samoglasniki varianta ko.. |s.., so..| koncidírati, kondenzírati, konfigurácija, kongruírati, konjugírati, konkurírati, konstruírati, kontákt, konzêrva; kombinírati, komparírati; kolavdírati, komútacija, konéktor, korelírati, koeksistírati, koordinírati
ne [poudarjeno nè] nik. člen.; pred ..bi (nê bi), pokr. pred ..čem nê../né.. (pokr. nêčem, néčem); v zvezi s hočem, imam varianta n.. (nóčem, nímam); pred ..sem varianta ní.. (nísem); pri nik. zaim. nič v im./tož. varianta nì.. (nìč); pred izpuščenim glag. poudarjeno nè (On ve, jaz pa ne; Ti si doma, jaz ne; Si bil tam? -Ne.) ~ vem, kaj je temu otroku; Vrnil se še ~ bom; Oče tega ~ ve; namesto tož. predmeta zahteva rod. Staršev ~ spoštuje dovolj; namesto osebka v im. zahteva glag. biti sem s pomenom 'obstajati', 'nahajati se', 'dogajati se' smiselni osebek v rod. Naše hiše ~ bo več tam; Te težave kmalu ~ bo več; Sejma ~ bo več v Kranju; Niti ●dveh minut te ne bom čakal → dve minuti
vz.. predp.; pred s, š varianta v..; pred s, , ž varianta u..3; pred f, h, p, t varianta s..5; pred b, d, g, l, m, n, r, v varianta z..4 |gor|
I. izpredložna glag. vzbóčiti, vzbújati, vzdígniti, vzdrževáti, vzéti, vzgojíti, vzkalíti, vzletéti, vzmetíti, vznemíriti, vztrepetáti, vztrájati, vzvráten; vsíliti, vstáti, vštríc; usápiti se, uslíšati, usmíliti se, ustváriti, ušpíčiti, uzakóniti, uzréti, užalostíti, užéjati, užgáti, užíti, užlébiti; sfrčáti na vejo, shodíti, shraníti, splézati na kaj, splávati, spočéti, stêči1, stêči2; zblížati, zdrámiti, zgoníti, zgŕbiti, zledenéti, zljubíti se, zmágati, zmájati se, znoréti, zrásti, zvrtínčiti
II. izpredložna imenska vznóžje, (na)vzgòr, vzdôlž; vznák, vpríčo
III. izpodstavna vzbókel, vštríčen; uslíšan; shrámba, stékel; zgostítev, zráslek
deléžnik -a m (ẹ̑) jezikosl. ~ na -l, -č, -n, -t
dušík -a m, snov. (ȋ) kem.; prim. N
poténca -e ž, pojm. (ẹ̑) |spolna zmožnost|; neobč. izkazovati ustvarjalno ~o zmožnost, zmogljivost; števn., mat. a na ~o n
R. I. P. okrajš. Requiesca(n)t in pace |Naj počiva(jo) v miru|
temà -è in tèma -e [tə] ž, pojm., rod. mn. tèm (ȁ ȅ; ə̀) ~ se dela, je nastala; sedeti v ~i; poud.: trd(n)a ~ |popolna|; ~ obupa |brezizhodno občutje|; ~ se mu dela pred očmi |Ima občutek, da nič ne vidi|; To vprašanje je še zavito v ~o |je nepoznano, neraziskano|
tílda -e ž (ȋ) jezikosl. vijuga, vijugica ‹~›; tisk. ~ nad n