čezevrópski -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na različna evropska območja, jih povezuje, poteka čeznje; transevropski: čezevropski železniški koridor; čezevropsko prometno omrežje; Denarja načeloma ne bi smelo manjkati, kajti iz proračunske postavke za čezevropske prometnice je letno možno črpati okoli 700 milijonov evrov E iz čez Evrópo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
d. o. o. -ja [dẹọó in dəọó] m (ọ̑) okrajš. družba, za ustanovitev katere je potreben osnovni kapital, sestavljen iz vložkov družbenikov, in za katero ti načeloma odgovarjajo le do višine svojega vložka; družba z omejeno odgovornostjo: Slovenski producenti so vsi – razen dveh izjem – d. o. o.-ji, ne kulturni zavodi E okrajšano iz d(ružba z) o(mejeno) o(dgovornostjo)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
drevésniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) drevésna kirurgíja -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
veda o sanaciji poškodovanih dreves: Načeloma v drevesni kirurgiji velja pravilo, da se nad deset centimetrov debelih vej ne žaga, razen če ni res nujno potrebno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
drúžbaSSKJ -e ž (ȗ) drúžba za uprávljanje -e -- -- ž (ȗ, á)
družba, ki se ukvarja z upravljanjem (investicijskih) skladov; DZU: Družba za upravljanje je lani ustvarila dobrih 33.000 evrov dobička
drúžba z omejêno odgovórnostjo -e -- -- -- ž (ȗ, é, ọ́)
družba, za ustanovitev katere je potreben osnovni kapital, sestavljen iz vložkov družbenikov, in za katero ti načeloma odgovarjajo le do višine svojega vložka; d. o. o.: Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi ena ali več fizičnih oziroma pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo družbe družbeniki
drúžba z nèomejêno odgovórnostjo -e -- -- -- ž (ȗ, ȅ-é, ọ́)
družba, ki nima osnovnega kapitala in za katero družbeniki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem; d. n. o.: pogodba o ustanovitvi družbe z neomejeno odgovornostjo; Za družbe, ki niso uskladile osnovnega kapitala do določene višine, je že zakon o gospodarskih družbah določil, da odgovarjajo enako kot družbe z neomejeno odgovornostjo, torej z vsem svojim premoženjem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
fotofón -a m (ọ̑) mobilni telefon s fotoaparatom: Posledica majhne leče je slabši zajem svetlobe, zaradi česar s fotofoni posnete fotografije načeloma uspejo zgolj pri res dobri svetlobi, sicer pa dobimo precej zrnate slike E (↑)foto… + (↑)(tele)fón
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
ÍRC -- in -a m (ȋ) krat. program, ki omogoča istočasno komunikacijo med uporabniki: IRC sicer lahko uporabljamo tudi za bolj ali manj zasebni klepet v dvoje, a načeloma je namenjen skupinskim pogovorom E ← agl. IRC, kratica za i(nternet) r(elay) c(hat) 'klepet prek interneta'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
numerologíja -e ž (ȋ) 1. napovedovanje, predvidevanje usode, dogajanja v prihodnosti na podlagi proučevanja simbolike in skrivnega pomena številk: ukvarjati se z numerologijo; knjige o astrologiji in numerologiji; Medtem ko na raznolikost imen precej vpliva moda in pogosto tudi domišljija staršev, numerologija in navdušenje nad nenavadnim, si priimkov ljudje načeloma ne izmišljujejo 2. veda o tem: strokovnjak za numerologijo; Numerologija govori o tem, da je od imena odvisna tudi naša življenjska pot E ↑numerológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
sámoporjavítveni -a -o prid. (ȃ-ȋ) ki je namenjen samoporjavitvi: samoporjavitvena krema; Samoporjavitvena sredstva načeloma niso škodljiva, čeprav lahko pri nekaterih preobčutljivih posameznikih povzročijo reakcije E ↑sámoporjavítev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
svíngerski -a -o in swingerski -a -o cit. [svíngerski] prid. (í) ki je v zvezi s svingerji ali svinganjem: svingerska afera; V svingerski klub se je načeloma lahko včlanil vsakdo, toda hišna pravila so določala, da se paru pri spolnih igricah ni smel pridružiti brez izrecnega privoljenja obeh partnerjev E ↑svínger
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
vilínec -nca m, živ. (ȋ) 1. lepemu, mlademu moškemu podobno bitje, ki živi zlasti v gozdu in ob vodi: Življenja gozdnih bajeslovnih bitij, tudi vilincev, so usodno odvisna od verovanja ljudi vanje 2. nav. mn., pri J. R. R. Tolkienu tako bitje, ki kot prvorojeno izmed vseh zemeljskih bitij varuje tisočletno modrost in je načeloma neumrljivo: V Srednjem svetu, v katerem se najprej zbudijo prvorojeni (vilinci), nato pa še drugorojeni (ljudje), že od samega začetka poteka bitka med dobrim in zlim E (↑)víla2
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
vilínka -e ž (ȋ) 1. lepi, mladi ženski podobno bitje, ki živi zlasti v gozdu in ob vodi; vilaSSKJ 2 nakit gozdnih palčkov in vilink; Naša mlada vodička je spominjala na vilinko: bila je drobna, z obrazom, kot bi ga narisal kak zasanjan stripar, in dolgim plaščem 2. pri J. R. R. Tolkienu tako bitje, ki kot prvorojeno izmed vseh zemeljskih bitij varuje tisočletno modrost in je načeloma neumrljivo: Vilinka Galadriel, galathonska vladarica, je bila ena redkih, ki se je uprla Prstanovi moči, čeprav ji ga Frodo sam ponudil v last E ↑vilínec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.