Tiskanje

ábəł, -bla, m. der Brand bei Wunden, C.; — abel ("abu"), abel, abel! če si v glavi, pojdi v mozeg! abel, abel, abel! če si v mozgu, pojdi v kost! itd. (tako se zagovarja protin na Goriškem), SlN.; — prim. bav. afel, gegen Berührungen besonders empfindliche Stelle der Haut, avstr.-nem. Entzündung an einem äußerlichen Theile des Körpers; — prim. obel.

áborat, m. die Stabwurz (artemisia abrotanum), Medv. (Rok.); (abarat) Pohl., Mur., Cig., Jan.; — prim. nem. Aberraute, Abraute, stvn. avarūza, Mik. (Et.).

ábota, f. 1) die Albernheit, die Thorheit; smešne navade in abote, Glas.; — 2) ein alberner, thörichter Mensch; ti si prava abota! Dol.; — iz nem.; prim. stvn. apah, verkehrt, Mik. (Et.).

ádra, f. der Fetzen, Z.; — ein weißes Kopftuch, Poh.-Zora; — prim. nem. Hader.

áfinja, f., pogl. opica; — iz nem. Affe.

ága 1., f. = živ plot, SlGor.-C.; — iz nem. Hag.

ágres, m. = kosmulja, die Stachelbeere (ribes grossularia), Mur.; (agras), Tuš. (R.); — iz avstr.-nem. agras; prim. srlat. agresta, Mik. (Et.).

ȃhker, -rja, m. 1) das aus dem Dache hervorragende Fenster, Z.; — 2) die Warte, Meg.; — 3) sobi podoben prostor v gospodarskem poslopju, kjer hranijo razne reči, jvzhŠt.; — prim. nem. Erker, kor.-nem. a'ker.

ȃhla, f. die Hechel, Z.; nav. pl. ahle, Gor.; na ahlah ali grebenih, Trub. (Post.); — iz nem.

ahláti, -ȃm, vb. impf. hecheln, Cig.; — iz nem.

àjd, ájda, m. der Heide; — iz nem.

ȃjda, f. der Buchweizen (polygonum fagopyrum); čebele pošiljati v ajdo, t. j. na ajdovo pašo, Por.; nora a., das tatarische Heidekorn (p. tataricum), Z.; — prim. nem. der Heiden.

ȃk, m. 1) der Haken, Mur.; drog, ki se rabi pri plavljenju drv, Polj.; — der Kettenhaken, BlKr.; — der Eckzahn (der Pferde), V.-Cig.; — 2) die Schifferstange, Mur.; — 3) die Felsen- oder Bergspitze; Z., Gor.; — prim. nem. Haken.

akoprẹ̑m, conj. obgleich, obschon, Habd.-Mik.; — po nem. "wenn gerade", Mik. (V. Gr. IV. 79.).

akorávnọ, conj. obgleich; — po nem. "wenn gerade"; prim. dasi.

álmožna, f. = miloščina, das Almosen; — iz nem.

áma 1., f. der Visierstab zur Messung des Inhaltes eines Fasses; sod je na ami = es ist schon wenig Wein mehr im Fasse, Z.; — iz nem. Ahm.

áma 2., f. = dojka, die Amme; — iz nem.

ȃmati, -am, vb. impf. den Inhalt eines Fasses mit dem Visierstab messen, Dol., Št.; — iz nem. "ahmen".

ȃmica, f. = krača, SlGor., Soška dol.-Erj. (Torb.); — iz nem. "Hamme"; prim. hamica.

apostǫ̑lski, adj. Apostel-, apostolisch; apostolska cerkev, vera; — glede na naglas prim. lat. apostolicus, nem. apostolisch.

áptuh, m. ein Kopftuch der Sloveninnen, Mur.; (aptoh, Gor., aptah, Dol.); — prim. peča; menda iz nem. Haupttuch.

árbati, -am, vb. impf. = delati, Dol.-Levst. (M.) — iz nem.; prim. švic. arben = sich mühen, Levst. (Rok.).

árdrati se, -am se, vb. impf. hadern, Meg., Dalm.; — iz nem.

árovica, f. das weiche Haar von Pferd und Rind; die Schabwolle; — iz nem. Haar.

ásla, f. der Brand bei Wunden, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.); — das Apostem, Pohl., Dict., Poh.-C., BlKr.; — prim. bav. assl in kor.-nem. âss, dem. âssl Geschwür, Eiterbeule, C.

áškrt (dodatek k slovarju), m. prim. nem. Anschrot = štritof 1) (?).

áštržli, m. pl. = hlačniki, Hosenträger, Mur., Gor.-Levst. (Rok.); (tudi: avštržle, Lašče-Levst. [Rok.]); — prim. bav. halster f. Hosenträger, kor. haschter; v koncu besede tiči morda nem. Seil.

ȃvba, f. 1) die Haube; pogl. čepica; — 2) der zweite Rindsmagen, die Haube, Cig.; pogl. kapica; — iz nem.

ȃvbe, interj. = joj! Kast., Npes.; — = oj, ei! (izraža nevoljo): avbe, kaj boš to govoril! — iz nem. au weh!

bácniti, -nem, vb. pf. = becniti, Cig.; bacne ga z nogo in spodi, Jurč.

bahljáti, -ȃm, vb. impf. lodern (o ognju) C.; sprudeln (o vodi), Hal.-C.; vino iz soda bahlja, Z.; wanken: bahlja kakor praprot, C.; — prim. nem. fachen, fächeln (?).

bahọ̑ntniti, -nem, vb. pf. mit der Faust schlagen, C.

bȃjar, -rja, m. der Weiher; — iz nem.

bakláti, -ȃm, vb. impf. 1) stark brennen, flammen, flackern, Cig., Jan.; — 2) mit einem Licht hin- und her fahren, Lašče-Levst. (Rok.); — prim. nem. fackeln.

bȃləh, m. ein Ochs von blassgrauer, fahler Farbe, Tolm.; — prim. kor.-nem. falch, Ochs von fahler Farbe.

balíž, m. = bala 2), Dol.; — prim. kor.-nem. vallas, vales, = bala 2); it. valigia, Felleisen.

báłtora, f. 1) der Hosenlatz, Dol., Št.; hlače na baltoro ("bavtaro"), Valj. (Rad); — 2) pl. baltore (baltre), das Fallthor (na pr. pri svinjaku); — iz nem. Fallthor.

bandérọ, n. die Fahne, die Flagge; b. spustiti, die Fahne streichen, Cig.; pl. bandę̑ra; — prim. it. bandiera, nem. das Banner.

bȃnja, f. ein langrundes Gefäß von Böttcherarbeit, die Wanne, V.-Cig., Jan., Št.; — (nav. bana; iz nem. Wanne).

bȃrda, f. neka sekira, C., ogr.-Valj. (Rad); — prim. srvn. barte, kor.-nem. partn, f. großes Hackmesser.

bȃrik, adj. indecl. lüstern: b. česa, Guts., Cig., Npes.-Schein.; b. na kaj, Guts., Mur.; ni b. iti, er hat keine Lust zu gehen, SlGradec; tudi: barək, Guts.; — menda iz nem. begierig, Mik. (Et.).

bȃrva, f. die Farbe, Cig., Jan., nk.; žive barve, hochfarben, Cig.; barve ubrati, colorieren, Cig. (T.); — prim. češ. barva; iz nem.

básati, bȃšem, vb. impf. hineinstopfen; v žepe si kaj b.; vollstopfen; koš, trebuh b.; laden (ein Gewehr), puško b.; b. se kam, sich irgendwohin drängen; — prim. nem. fassen, Levst. (Rok.).

bȃška, f. die Hirtentasche, Cig., Gor.-M.; — prim. nem. Watsack, C.

bávkniti, -nem, vb. pf. einen Bellaut von sich geben, Cig.

bázniti, -nem, vb. pf. stupfen, stoßen, C.; angel ga v stran bazne ino ga je zbudil, Ravn.; aufregen: angelova prikazen je nič prav ne bazne, Ravn.; — prim. bezati.

báža 1., f. die Art, die Sorte; vsake baže, allerlei; die Raçe: živina dobre baže, Z.; — prim. nem. Fasel.

bədə̀nj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C.; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) die Butte, Ist.-C.; — 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C., Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Ljutomer-Raič (Nkol.); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.-Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Beč.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.-C., SlGor.; — das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédənj, Valj. (Rad); — iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).

berȋgla, f. der Prügel, der Knüttel, vzhŠt.; — prim. nem. Prügel.

bę̑rmati, -am, vb. impf. = nabirati, werben, Z.; — iz nem.

bę̑vsniti, -nem, vb. pf. = bevskniti: b. kaj, etwas ausschwatzen, ZgD.

bezati 2., -am, vb. impf. hinundherrennen (vom Rindvieh, wenn es bei großer Hitze von Bremsen gestochen wird), biesen, Jan., Zilj.-Jarn. (Rok.), Bolc-C.; krave so bezale, C.; — prim. bezgati, bezljati, in nem. biesen.

bízəlj, -zlja, m. die summende Biesfliege, C.; — iz nem.

blása, f. 1) weißer Stirnfleck des Pferdes, Mik.; — 2) ein Kuhname, Tolm.-Erj. (Torb.); — prim. srvn. blasse, Mik. (V. Gr. I. 321.); kor.-nem. Plessa, ein Kuhname.

blèk 2., bléka, m. 1) = krpa; — 2) pl. bleki = krpice (viereckig geschnittene Nudeln); — 3) die Flecken (= Masern), Savinska dol.; — prim. nem. Fleck, Flecken.

blȋžnji, adj. nahe befindlich: bližnja vas, das nächste Dorf; bližnji stolpec, die Nebencolonne (merc.), Cig. (T.); bližnji členi, die Nachbarglieder (math.), Cig. (T.); na bližnjem, in der Nähe, C.; bližnja pot, der nähere Weg; — bližnje sorodstvo, die nahe Verwandtschaft, Cig.; — nahe bevorstehend: bližnje dni, nächster Tage, Cig.; — bližnji, der Nächste, der Nebenmensch: ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe; moja bližnja, meine Nächste, Cig.; (v cerkvenem jeziku; po nem.).

bǫ̑gati, -am, vb. impf. 1) = ubogati, folgen, Jan., Št.; — pšenica me boga, gedeiht, SlGor.-C.; — 2) b. se s kom, mit jemandem friedlich auskommen, Cig.; prim. pobogati se; — 3) b. se, sich schicken: boga se ti, Gor.; Dunajčanom se boga, es geschieht den Wienern recht, ZgD.; — iz nem. folgen.

bòh, bóha, m. der noch ungeschnittene Speck, die Speckseite; cel b., pol boha, Z.; celi bohi slanine, Cv.; mačko k bohu za varha postaviti = Dieben etwas anvertrauen, Met.; — iz nem.; prim. tirol. bachn.

bȏlmet, m. der Dosten (origanum vulgare), Luče (Št.)-Erj. (Torb.); — prim. nem. Wohlgemuth = Dosten.

bòršt, bǫ́ršta, m. der Forst; — iz nem.

bránjar, -rja, m. der Greißler, der Obsthändler, Cig., Jan.; — iz nem. Fragner; prim. brangar, branjevec.

bráti,* bérem, vb. impf. 1) sammeln, pflückend sammeln; b. jagode, fižol, hmelj; čebele berejo; Weinlese halten: kedaj boste začeli brati? jvzhŠt.; dari b., betteln, b. za pogorelce, auf den Brand betteln, Cig.; b. v sklad, Beiträge sammeln, Cig.; — 2) lesen (= čitati); komu postave b., jemandem ein Capitel lesen, Cig.; b. komu v očeh, es jemandem an den Augen abmerken, Cig.; na licu se mu dobrota bere, in seinem Antlitz spricht sich Güte aus, Cig.; b. na kaj: tisti ljudje, ki na pismo bero, več vedo, Jurč.; prim. nem. lesen; — 3) nehmen: koliko berete za mašo? Ljutomer-Vest.; žganci bero mnogo masla, Senožeče-Erj. (Torb.).

brbotniti, -nem, vb. pf. = brbotiti, C.

brę̑nta, f. ein nach oben breiteres Gefäß, das auf dem Rücken getragen wird, die Butte; v brentah grozdje iz vinograda nosijo v kad, Hip. (Orb.); — prim. it. brenta, nem. die Brente, Mik. (Et.).

bríhtati, -am, vb. impf. = dramiti, bistriti, učiti; (narejeno iz obrihtati, in to iz nem. richten, C.).

brìšt, bríšta, m. iz nem. Frist; pogl. rok.

brȋtof, m. der Friedhof; — iz nem.; pogl. pokopališče.

brúmən, -mna, adj. = pobožen, fromm; — = priden, C.; — iz nem.; prim. stvn. fruma, Nutzen, bav. frumm, fromm.

búcəlj, -clja, m. 1) die Spitze des Fingers, V.-Cig.; — 2) der Strickstock, V.-Cig.; — prim. nem. Butz, etwas Hervorragendes, das Aeußerste eines Dinges.

búla 1., f. die sich von innen mit wässerichter Materie füllende Beule; vodenična b., der Wasserkropf (živinska bolezen), Cig.; snetjava b., die Brandbeule, Cig.; — iz nem.; prim. stvn. bulla, Blatter, Mik. (Et.).

búla 2., f. das Füllsel, die Fülle, Guts., Mur.; "kar se klade v testo, da bode od njega potica ali gubanica", Goriška ok.-Erj. (Torb.); die Wurstfülle, Jan., Rož.-Kres; — iz nem.; prim. bulati.

búlati, -am, vb. impf. füllen (z. B. Würste, Braten), Guts., Jan.; z bulo polniti potice, gubanice, Soška dol., Goriška ok.-Erj. (Torb.); — iz nem. füllen; prim. fulati, SlGor.

búliti 1., -im, vb. impf. muhen: živina buli, Z., GBrda, Ip.-Erj. (Torb.), SlGor.; brüllen, Štrek.; brummen, greinen, C.; — prim. nem. büllen, = muhen, švic. bullen = brummen, brüllen, Levst. (Rok.).

búncəlj, -clja, m. die Nocke (eine Mehlspeise), V.-Cig., Ravn. (Abc.)-Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. wutzel = Wülstchen, Röllchen. (?)

búrovž, m. 1) die Kuhglocke, Cig., Dol., Polj.; die Glocke, die das vorderste Pferd trägt, M.; — (prim. Al' je grom al' treskanje, Al' voz burovžev(i) gre? Npes.-K.) — 2) veliki b., der große Bär, der Wagen, Cig., Jan.; Čmu nek' so gostoževci, Čmu meni vel'ki burovž? Čb. — (Levst. [Rok.] meni, da je ta beseda iz nem. voraus nastala.).

bȗšati, -am, vb. impf. küssen, C.; Ljub' materi roko buša, Vod. (Pes.); — iz nem.; prim. bav. bussen.

bútast, adj. 1) stumpf: b. nos, Zora, Pjk. (Črt.); — plattköpfig: Jan.; abgeplattet: zemlja je na dveh koncih butasta, Vod. (Izb. sp.); — 2) dumm, tölpelhaft, Mur., Cig., Jan., Št.; — prim. nem.: butt = stumpf, dumm.

cágati, -am, vb. impf. zagen; — iz nem.

cájhən, -hna, m. 1) kletvica: c. cajhnasti! vermaledeite Geschichte! Polj.; — 2) c. ljudi, denarjev, ungemein viel Leute, Geld, Goriš.; — iz nem. Zeichen; prim. čudo.

cȃjna, f. der Handkorb, Cig., Kor., Št.; — iz nem.; prim. kor.-nem. zane, Mik. (Et.); avstr.-nem. die Zaine = Handkorb.

cȃjnati, -am, vb. impf. železo c., Stabeisen machen, das Eisen zu Zainen verarbeiten, zainen; — iz nem.

cákər, indecl. v caker hoditi s kom, s kako rečjo, mit jemandem, mit einer Sache umgehen, gebaren, behandeln, Jan., M., Gor.; — iz nem.; prim. bav. zu acker gen, mit jemandem zu schaffen haben; prim. tudi: ne znata si v oralu hoditi, sie zwei sind uneinig, Guts.

cála, f. die bestimmte Zeit: ob cali živini polagati, krava je uže blizu cale (wird bald werfen), Fr.-C.; — iz nem. Zeile?

cȃndra, f. der Fetzen, der Lappen, Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. zalder, zader f. etwas Faserichtes. (?)

capȋn 2., m. eine Art spitzige Hacke, Mik.; orodje, s katerim les lovijo, ki po vodi plava, Levst. (Rok.), Št.; — prim. nem. (dial.) zappin, it. zappa, der Karst, Mik. (Et.).

cárar, -rja, m. die Misteldrossel (turdus viscivorus), Kr.-Frey. (F.); — prim. nem. (dial.) Zärrer.

cȃvmar, -rja, m. der Brautführer, Guts., C.; — cavmar se pelje po cesti, Npes. (Kor.)-Kres; — iz nem. (dial.) samer, Säumer, torej cavmar toliko kakor balar, C. (?)

cə̀bniti, -nem, vb. pf. einen Fußstoß geben, ausschlagen, Cig., Jan., M., Goriš., Ip., Kras-Erj. (Torb.).

cèc, cę́ca, m. = ses, die Zitze, C.; — kozji cec, neko grozdje, die Geisdutte, Št.-Erj. (Torb.); — prim. nem. Zitze.

cəfráti, -ȃm, vb. impf. 1) zerfasern, zerzupfen, Cig., Jan.; gosje perje c., BlKr.; volno c., ("cufrati"), Dict.; — c. se, sich fädeln, sich fasern, Cig., Jan.; — 2) c. koga kam, jemanden irgendwohin schleppen, C.; zerren, Kr.; brez besedi so ga pred seboj cefrali in pehali, Glas.; — prim. cufrati in nem. zupfen (?).

cẹ̑gəł, -gla, m. iz nem. Ziegel, pogl. opeka.

cę́h, m. die Zunft, die Innung, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — tudi: cèh; iz nem. Zeche.

cę̑hta 2., f. der Bettsack, Pohl.; — = torba: po hosti je taval z zeleno cehto na kolku, Jurč.; — prim. kor.-nem. zieche, Bettüberzug.

cę́kər, -kra, m. der Zecker, ein aus Stroh oder Schilf geflochtener taschenartiger Handkorb, C., jvzhŠt.; ceker, -erja, Dol.; — iz nem.

cekniti se, -nem se, vb. impf. nachdenklich, bekümmert sein, sich ängstigen: za greh se c., ogr., Danj.-C.; — prim. stsl. cьknêti = kъsnêti, tardare, C.

cę̑ł, -la, m. das Zeug, das Werkzeug, (tudi: cel, f.) Kres; — morda nam. cev, iz nem. Zeug.

cę̑lica 2., f. die Zelle, die Klosterzelle; Le celico najno zapriva, Prostosti sveta ne želiva, Preš.; — iz nem. Zelle.

cę́mati, -am, vb. impf. 1) zaudern, unschlüssig sein, zweifeln, V.-Cig.; cemati in delati kaj, etwas ängstlich thun, Cig.; — 2) kargen, Z.; — od nem. säumen, C. (?)

cę́ngər, -gra, m. das Blasenpflaster, Cig.; — prim. kor.-nem. zenger.

cę́ntriga, 1) ein herabhängendes Stück Fleisch (Selchfleisch), C.; — 2) an einer Wiede zum Trocknen aufgehängtes Kräutig von Rüben u. dgl., Fr.-C.; — iz nem.; prim. bav. in kor. zentring, zum Selchen aufgehängtes Fleisch, C.

cepljáti 1., -ȃm, vb. impf. tröpfeln, C.; — prim. ceniti, -nem.

cę̑v, m. = orodje, Gor.; — prim. nem. Zeug. (?)

cífa, f. 1) die Franse an einem zerissenen Kleide, Cig.; — 2) die Schlampe, Cig., C., Kr.; — prim. kor.-nem. zifer, Schelte gegen liederliche Frauenzimmer.

cȋfra, f. 1) die Ziffer, (iz nem.); — 2) der Schmuck, die Zier, C.; der Putz, kajk.-Valj. (Rad); — pl. cifre, der Flitter, ogr.-C.; die Fransen, Šol.; prim. madž. cifra.

cijáziti, -im, vb. impf. 1) trans. schleppen, Guts., Cig., M., Nov.; in so ga tjakaj meketali ino "cjazili", Trub. (Post.); dva centa tobaka cijaziti in nositi črez Gorjance, Jurč.; c. se, sich langsam schleppen, M., C.; c. se po klopi, wetzen, Polj.; — 2) intr. schwer gehen, Pohl.; umherziehen: odkar je kralj Matjaž po svetu cijazil, Bes.; — prim. nem. ziehen. (?)

cijȏha, f. 1) der Kohlensack, Šol.; — 2) ein Collo (v trgovskem govoru), Cig., DZ.; — prim. kor.-nem. zieche, der Bettüberzug.

cìlj, cílja, m. das Ziel, der Endzweck: cilj in konec našega življenja; — iz nem.

cȋmprati, -am, vb. impf. zimmern; — iz nem.

címraka, f. die Zimmerhacke, Cig.; — iz nem.

cȋnk 1., m. 1) das Fettauge: oljnati cinki plavajo po vodi, Vrt.; cinke poloviti z juhe, Str.; — 2) der graue Star (im Auge), Cig., C., Žnid.; mreno ali cink iz punčice sneti, Slom.; — prim. kor.-nem. in bav. zinken, Fettauge.

cìp 2., cípa, m. der Zipf, Jan., C., Rož.-Kres; — iz nem.

cíza 2., f. zweirädriger Schubkarren (ohne Wagentruhe), Gor.; tudi pl. cize, Cig., Jan., Rib.-M.; — prim. lat. cisium, št.-nem. Zeiselwagen, Vest. I. 15.

cǫ̑lnar, -rja, m. der Zöllner; — po nem.

cọ́na, f. iz nem. Zuname, C., ogr.-Valj. (Rad); pogl. priimek.

cọ̑panj, m. die Langstange am Rüstwagen, Cig.; — iz nem. Zugbaum, C. (?)

cọ́pər, -pra, m. der Zauber, Mur., Valj. (Rad); — iz nem.

cọ̑prati, -am, vb. impf. zaubern; — iz nem.; pogl. čarati.

cǫ́ta, f. der Fetzen, Jan., Št.; — iz nem. Zotte.

cúcati 1., -am, vb. impf. saugen, Cig., C.; — prim. kor.-nem. zuz'ln.

cúcəlj, -clja, m. der Saugzulp, C.; — prim. kor.-nem. zuz'l.

cufráti, -ȃm, vb. impf. = cefrati, C.; volno c., Dict.; — prim. nem. zupfen. (?)

cȗhta, f. geflochtener Reif für die Weinpresse, die Pressflechte, V.-Cig., vzhŠt.-C.; — prim. nem. Zucht = Ziehband, C.

cúkniti, cȗknem, vb. pf. zupfen; za brado koga c.; — prim. nem. zucken.

cusráti, -ȃm, vb. impf. zausen, zerfetzen, C.; — prim. nem. zausen.

cvèk, cvéka, m. 1) der Schusternagel, der Zweck; übhpt. ein kleiner Nagel aus Metall oder Holz; — 2) ein starker Mann, Cig.; — iz nem.

cvę̑nga, f. = podvalek, das Holzstück, das bei Fässern zum Unterlegen dient, C., Št.; menda iz nem. Zwinge.

cvírən, -rna, m. der Zwirn; — iz nem.

čàs, čása, m. die Zeit; čas beži; s časom, mit der Zeit; po času bo naše ime pozabljeno, mit der Zeit, Dalm.; dolgo časa je žaloval, lange Zeit; malo časa je pri nas stanoval; črez malo časa, über eine kleine Weile, Cig.; za malo časa, nach einer kleinen Weile; pred malo časom, vor einer kleinen Weile, Cig.; ta čas (tačas), mittlerweile; ta čas (tačas), ko smo igrali, indessen wir spielten; do časa, einstweilen; za čas, ad interim, Cig., Jan.; na čase, bisweilen, Dol.; v časih, v časi, bisweilen; pogl. včasih, včasi; čas prodajati, faulenzen, müßig sein, C.; nimam časa (po nem.) = ne utegnem; dolg čas, die Langeweile, kratek čas, die Kurzweile (po nem.); dolg čas mi je bilo; od dolgega časa ne vem kaj početi; kratek čas delati komu, jemanden unterhalten; — za božji čas! um Gottes Willen! za božji čas, kaj ti je? Jurč.; dober čas! (to se reče pri napivanju), Rib.-Cig.; — ein Zeitabschnitt: jesenski, zimski čas, die Herbst-, Winterzeit; jutrnji čas zlat čas, Morgenstunde hat Gold im Munde, Cig.; božični čas, die Weihnachtszeit; vmesni čas, die Zwischenzeit, das Intercalare, DZ.; nekdanji, stari časi, das Alterthum; to so bili zlati časi, das waren goldene Zeiten; za njegovega časa, zu seiner Zeit, Dalm.; — v slovnici: pretekli, sedanji, prihodnji čas; — die bestimmte Zeit, der Zeitpunkt; zadnji čas je, da začnemo, es ist die höchste Zeit anzufangen; čas je bilo, denar jemati, Ravn.-Mik.; o pravem času, zur rechten Zeit; o svojem času, seinerzeit; tudi: svoj čas; otrokom (dota) prav pride svoj čas, Jurč.; za časa, so lange es noch Zeit ist; Met.; rechtzeitig, Nov.; tudi: frühzeitig; varneje je zjutraj za časa hoditi z Gorjancev, Jurč.; na času je, sie ist hochschwanger; Cig.; ona ima svoj čas, sie hat die monatliche Reinigung, Cig., C.; — der Augenblick; vsak čas bo prišel, jeden Augenblick muss er kommen; — k času, sogleich, Z., (h časi, Mur.), = v časi, vzhŠt.; — (= -krat: petčas = petkrat, C.; sih čas, jetzt, Fr.-C.).

časopìs, -písa, m. die Zeitschrift, Cig., Jan., nk.; — češ., hs., po nem.

čəbə̀r, -brà, m. der Bottich; der Sechtzuber; — der Speckkübel, C.; — der Brunneneimer, Cig.; — = pomijak, C. — (pomni: sto "čebar" olja, Trub.); — čȇbər, Št.; — iz nem. Zuber, stvn. zubar, Mik. (Et.).

čestítati, -am, vb. impf. gratulieren: č. komu na čem, jemanden wegen einer Sache beglückwünschen, Cig. (T.), nk.; čestitali so si na bogatih pridelkih, Vrt.; tudi: č. komu k čemu (po nem.); — iz hs.; prim. 1. čestit.

čę̑špa, f. = češplja, Cig., M., Kr.-Erj. (Torb.); — prim. nem. (dial.) zweschpe, Mik. (Et.).

čevę́žənj, -žnja, m. der Draht, Kor.; — menda iz nem. Zieheisen.

čiričȃre, f. das Gekritzel, das Geschnörkel; (čirečare), Cig., Jan.; — prim. nem. (dial.) tschiritschari.

čȋstəc 2., -tca, m. die Rossnessel (stachys), Cig., (hs.); — der Feldsalbei (salvia pratensis), C.; — prim. lat. cistus, nem. Ziest, Mik. (Et.).

čívežən, -žna, m. der Draht, Dol.; — iz nem. Zieheisen; prim. čevežen.

čǫ̑gljast, adj. — prismojen, neumen, Podkrnci-Erj. (Torb.); — prim. kor.-nem. tschogg'l, schwachsinniger Mensch, Štrek. (Arch.).

čǫ́la, f. der Klotz, der Baumstrunk, Gor.; Bolc-Erj. (Torb.); der Haublock, Cig.; čola za drva, DZ.; der Ambossstock, Cig.; č. strojarska, der Gerbebaum, Cig.; — tist les, ki pri zavori na kolo tišči, Gor.; — prim. nem. Zoll, Zollen = Klotz, Štrek. (LjZv.).

čòp, čǫ́pa, m. 1) der Schopf, das Büschel (Haare, Federn), der Federbusch, Cig., Jan., Rož.-Kres; die Quaste, Mur., Cig., DZ.; — der Pinsel, Cig.; — der Kamm der Vögel, Z., Valj. (Rad); — der Schopf des Daches: celo noč sem moral čop mašiti s pezdirjem in slamo, da mi ni sneg zanašalo na podstrešje, Bes.; — 2) die kleine Horneule, Jarn.; Čop sedi na veji, Npes.-Schein.; — prim. nem. Schopf.

čóša, f. ein schlampiges Weib, C.; — prim. avstr.-nem. die Zasche, C.

čúrčəlj (dodatek k slovarju), -člja, m. der Maiskolben, KrGora; — iz nem.

dàc, dáca, m. die Abgabe, die Accise, die Verzehrungssteuer; colnarji so Rimljanov cole in dace kupovali, Dalm.; — prim. nem. der Tatz, it. dazio.

dáhniti, -nem, vb. pf., pogl. dehniti.

dȃn, dnę̑va, dnę̑, m. 1) der Tag, das Tageslicht; d. se sveti skozi okno, das Tageslicht dringt durch die Fenster ein, Cig.; na d. priti, ans Tageslicht kommen; na d. spraviti; sklenil je to kralju na d. dati, offenbaren, Ravn.; to je jasno kakor beli dan; pri belem dnevi, Mik., = po belem dnevi, LjZv., bei hellichtem Tage; za bele dni ne, = um keinen Preis, C.; d. se dela, es tagt; = d. poka, Cig.; d. se sivi, der Morgen graut, Cig.; dan se je storil, es ist Tag geworden; d. zvoniti, das Morgengeläute ertönen lassen; Predno še daní zvoni, Npes.-Jan. (Slovn.); Čakajte, oj mati vi, Da danove odzvoni, Npes.-Jan. (Slovn.); ko je dnevi zazvonilo, Jurč.; Ko bo petelin k dnevu pel, Npes.-K.; pred dnevom, vor Tagesanbruch; = pred dnem; = do dne, Polj.; z dnevom, mit Tagesanbruch; z dnevom vstati; = za mladega dne, Cig.; velik d. je, es ist hoch am Tage, Cig., C., M., Kr.; bil je velik d., Jurč.; — po dnevi, bei Tage, (= po dne, Npes.-Vraz-Mik.; po dni, Guts., Npes.-Schein.); črez dan, tagsüber; še je dosti dne, es ist noch hoch am Tage; za dne, noch bei Tage, vor Einbruch der Nacht; d. se krajša, daljša, nimmt ab, zu; dan je dalji, kar petelin črez prag skoči, kar bolha zine, = der Tag ist nur um ein Unbedeutendes länger, Cig.; prišel je čas, "ko se dan skozi noč vidi", (= ko je noč zelo kratka), kakor kmet veli, Vrt.; noč ima ušesa, dan pa oči, bei der Nacht kann man gehört, beim Tage gesehen werden, Z.; noč in d., Tag und Nacht; = noč ter dan, Trub.; — tja v en dan, tja v dan, in den Tag hinein, ohne Zweck und Ziel (po nem.); — 2) der Tag (als Zeitabschnitt): vsak dan, täglich; dan na dan, dan za dnevom, Tag für Tag; živeti z dneva na dan, von einem Tage zum andern, Vrt.; v d. in noč, in 24 Stunden, Vrt.; dan hoda, tri dni hoda, eine, drei Tagreisen; en dan hoditi; dva dni; dva cela dneva; (dva cela dni, Dict.); ta dan, an diesem Tage; prej ta dan, tagsvorher; pred božičem ta dan, am Tage vor Weihnachten; tega dne, an diesem Tage; dne petnajstega meseca septembra; petnajstega (dne) kimavca, am 15. September; dan in leto pristaviti, das Datum beisetzen, Cig.; — dober dan! guten Tag! sveti d., der Weihnachtstag; na sveti d., am Weihnachtstage; na sv. Martina dan; tepežni d., der Tag der unschuldigen Kinder; sodnji d., der Tag des Weltgerichtes, der jüngste Tag; rojstni dan, der Geburtstag; vsednji dan, der Werktag, Cig.; dan, der Rechtstag, die Tagsatzung; dan dati, einen Tag ansetzen, Cig., C.; = d. postaviti, Dict.; dan opraviti, die Tagsatzung abthun, Z.; jutri imamo dan, Kr.; imela sta dan, LjZv.; — dan današnji, heutzutage; svoje dni, njega dni, einst (o preteklem, in bodočem času); njega dni je bilo dobro, Jurč.; od njega dni, von je her, Ravn.; tako-le bo njega dni pravo jutro napoknilo, Ravn.; on dan, neulich; ta dan, kürzlich, Polj.; drugi dan, übermorgen, Polj.; to bom pomnil vse svoje žive dni, Zeit meines Lebens; tudi: ves svoj živ dan, Jurč.; za živih dni so gazili ljudem po njivah žito, bei ihren Lebzeiten, Navr. (Let.); na stare dni, im Alter; — 3) dan zemlje, ein Joch Land, Cig.

dẹlokròg, -krǫ́ga, m., C., nk.; po nem. Wirkungskreis; pogl. področje.

déra 2., f. 1) der Dörrboden, Kras; — pl. dere, das Ofengesims, Jan.; — 2) = sušica, die Schwindsucht, Jan.; — 3) pri deri delati, ohne Beköstigung arbeiten, Guts.; v deri sem, C.; — na dero iti, SlGor.; — iz nem. Dörre.

dę́ža 1., f. 1) der Kübel (zlasti posoda za maslo); — 2) der Bienenkorb, C.; — 3) die Mulde, die Maltertruhe, C.; — iz nem. "Döse", Mik.

dežéla,* -ę̑, f. 1) das Land; deželo prepovedati komu, jemanden verbannen, Meg.; žitna, vinska d., ein Getreide-, Weinland; deveta d., ein fernes, mythisches Land; krtova dežela = das Grab; v krtovo deželo iti = sterben; — 2) (po nem.) das Land (im Gegensatz zur Stadt): iz mesta in z dežele, LjZv.; — tudi: dežę̑la.

dȋla, f. das Brett, die Diele; — = lopar, V.-Cig.; — das Nudelbrett, Vod. (Izb. sp.); — pl. dile, der Dachboden: na dilah, auf dem Dachboden; prim. nem. Diele, bav. die dielen = der Dachboden, C.

dǫ́bər, dóbra, adj. gut: = dem Zwecke entsprechend; d. strelec, pešec, guter Schütze, Fußgeher; ti bi bil d. za vojaka, du taugst zum Soldaten; dober biti = porok biti, (gut stehen), Cig., Jan., DZ., Svet. (Rok.), (po nem.); ima dobra ušesa, er hat ein feines Gehör; dober jezik imeti, ein gutes Mundstück haben; dobra ura, eine gute Uhr; dobro biti za kaj, dienlich sein; v dobrem stanu biti, in gutem Zustande sich befinden; suknja je še dobra, der Rock ist noch brauchbar; dober prevodnik (phys.), guter Leiter, Cig. (T.); — dobro vino, dober kruh, guter Wein, gutes Brot; dobro blago se samo hvali; — = tüchtig, stark; dober kos pota, ein gutes Stück Weges; dobri dve uri, starke zwei Stunden; dva vagona dobre mere, gut gemessen; do dobrega (do dobra), gehörig, tüchtig; do dobra v oblasti imeti jezik, Str.; do dobrega izplačati, in vollem Betrage, Cig. (T.); — dobro, recht, sehr; oba sta bila uže dobro stara, Trub.; moj oče so bili dobro stari, LjZv.; že dobro dolgo let je tega, Jurč.; priletnemu možu je bil kožušek dobro kratek, Jurč.; mraz dobro ni, es ist nicht eben kalt, Polj.; — = günstig: dobro jutro! dober dan! dober večer! dobro srečo! dobro zdravje! dober čas! (pri napivanju, Rib.-Cig.); dobro došel, (došla)! willkommen! nk.; dobra letina, gute Fechsung; dobra kupčija, einträglicher Handel, gutes Geschäft; — dober kup, wohlfeil = v dober kup, Cig. (T.); v dobro zapisati komu, jemandem gut schreiben, DZ., (po nem.); dobra paša, fette Weide, Cig.; — dobro živeti, gut leben; dobro se ti godi, dobro ti je, dir geht es gut; dobro se mi zdi, ich habe meine Freude daran, es ist mir angenehm; dobro mi de, es thut mir wohl, na dobrem biti, gut daran sein; to mi je (hodi) na dobro, das kommt mir zustatten, Z.; — dobra volja, gute Laune; dobre volje biti, gut gelaunt sein, guter Dinge sein; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld, Cig., Št.; — = sittlich gut: hudo in dobro, das Gute und das Böse; dobro delo, dobro dejanje; na dobrem glasu biti, in gutem Rufe stehen; dobro ime, der gute, ehrliche Name; tvojega starega nimam posebno na dobrem, Jurč.; — = gutmüthig: dober človek, dobra duša, eine gute Seele; — dobra volja, die Geneigtheit; če je tvoja dobra volja, posodi mi, leihe mir gefälligst, jvzhŠt.; iz dobre volje, willig, Cig., Jan.; — wohlgesinnt, wohlgeneigt: dober komu biti; dobri so si, kakor prsti na roki, sie sind sehr verträglich, Cig.; dobra sta si kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; iz dobra, mit Gutem, in Gutem, ogr.-C.; dober se delati komu, = dobrikati se, Cig., M.

dóbrọ, n. das Gut, pl. dobra, die Güter, Jan., Cig. (T.), C., nk.; (po nem.).

dodẹlíti, -ím, vb. pf. 1) mit dem Theilen fertig werden; — 2) (po nem.) zutheilen, zukommen lassen, verleihen: d. komu kaj, Guts., Cig., Jan., M. (in pos. v cerkvenih knjigah).

dodẹ́vati, -am, vb. impf. ad dodejati, dodeti; 1) zulegen, dazuthun; — 2) d. komu, jemandem lästig sein, Vrt.; (— po nem. "zusetzen": dodeval je Jezusu z njim iti, Ravn.).

doklę̑r,* dókler, conj. 1) solange: delaj, dokler hočeš, arbeite, so lange du willst; dokler je govoril, je bilo vse tiho; dokler bom živ, mein Leben lang; dokler te ni bilo tukaj, während deiner Abwesenheit; dokler ne spiš, solange du wachest, C.; — 2) dokler ne — (s perfektivnimi glagoli), bis; ostanem pri tebi, dokler ne zaspiš, ich bleibe bei dir, bis du einschläfst; dokler ne dodelamo, bis wir fertig sind; Kak lepo se rosa bliska, Dokler jutra hlad ne mine, Preš.; — (tudi brez nikalnice): bodi ondukaj, dokler ti rečem, Krelj; počakaj, dokler ustrelim srno, LjZv.; — 3) = ker, Meg., Boh., Kast., Met., Jsvkr.; (prim. nem. dieweil).

dółžən, -žna, in: dołžȃn, -žnà, adj. 1) Schuld-; dolžno pismo, der Schuldschein; — 2) schuldend, schuldig; koliko sem ti dolžen? hvalo(e) dolžen biti komu, jemandem Dank schulden; — verpflichtet; d. tlako delati, frohnpflichtig; — dolžen se dam, ich "gebe" mich schuldig, v starih molitvah (po nem.); — 3) gebürend; dolžni delež, der Pflichttheil, Jan., nk.; dolžno spoštovanje, Cig.

domákniti, -nem, vb. pf. = domekniti, Cig.

dopásti, -pádem, vb. impf. tudi: dopasti se, gefallen; po nem. "gefallen" narejena, med narodom sploh navadna beseda.

doprinésti, -nésem, vb. pf. 1) darbringen, Mur.; — beitragen, nk.; — 2) zubringen: noč kakor dan d., Škrinj.; — 3) einbringen: doprinesem, kar sem zamudil, Škrb.; — 4) vollbringen, begehen: hudobijo d.; — germanizmi po dotičnih nem. glagolih.

dosę́či, -sę́žem, vb. pf. 1) langen, erreichen; otrok ne doseže do mize; oko od zemlje do visoke zvezde hitro s pogledom doseže, Bas.; z roko lahko dosežem jabolka; — z umom d., erfassen, Cig. (T.); tega ne doseže moja glava, das geht über meine Fassungskraft hinaus, Cig.; — erlangen, erreichen; vse doseže, kar hoče; to hočem d., das ist mein Ziel, Cig.; — 2) hinreichen, vzhŠt.-C.; — auskommen: z drvi bom vso zimo dosegel, Fr.-C.; (po nem. "langen").

dosẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) absitzen; d. svojo kazen v ječi, Cig.; — 2) (po nem.) ersitzen, Vrt., Rec.

doslúženəc, -nca, m. der Ausgediente, Cig., Jan.; — po nem.

dostáti,* I. -stojím, vb. pf. 1) ausharren, aushalten, Cig., C.; d. do konca, Cig.; kateri do konca dostoji, ta bo ohranjen, Trub.; svoj čas počivajoč dostoje, Krelj; — 2) (durch langes Stehen) schlecht werden: posoda je dostala, C.; hiša je dostala, das Haus ist baufällig geworden, Cig.; — 3) vb. impf. dostoji mi, es ziemt sich für mich, Boh., Jarn.; sodniku je dostoječe, Guts. (Res.); prim. dostajati se 3); — II. -stanem, vb. pf. 1) bestehen, absolvieren: d. izkušnjo, M., nk.; d. pokoro, Burg.; d. šolo, Vrt.; ausdienen, dostavši svojih 14 let, Ravn.; d. svoja (vojaška) leta, Vod. (Nov.); d. stražo, Cig.; — 2) leisten, vollbringen, Meg.; tlako dostanem ali plačam, jvzhŠt.; kar obljubim, to dostanem, Svet. (Rok.), Gor.; d. svoje delo, Vrtov. (Km. k.); — einhalten: ako tega roka nebi dostal, im Falle der Nichteinhaltung dieser Frist, DZ.; — 3) ausreichen: ne dostane mi, ich komme damit nicht aus, C.; — 4) (po nem.) erstehen, nk.

dotakniti se, -nem se, vb. pf. = dotekniti se.

dotę́gniti, -nem, vb. pf. 1) nachtragen, DZ.; nachkommen, einholen, Jan.; — 2) auskommen, aufkommen, Jan., C.; — = utegniti: nisem dotegnil priti, ich hatte keine Zeit zu kommen, C.; — ausreichen, C.; to mi ne dotegne, ich kann damit nicht auskommen, Cig.

dràf, dráfa, m. die Entzündung der Wunde, C.; — prim. drav in nem. (dial.) der af'l, istega pomena, C.

dragǫ́ncəlj, -clja, m. der Dragunbeifuß (artemisia dracunculus), Cig., Valj. (Rad), Medv. (Rok.); — prim. lat. in nem. ime.

drèk 2., dréka, m. der Dreck; — iz nem.

drènj, drę́nja, m. das Gedränge; — po nem.

drèp, drépa, m. der Trab: v drep, im Trabe, Cig.; — iz nem.

drẹvọ̑, -ę̑sa, n. 1) der Baum; sadno d., der Obstbaum; božje d., der Götterbaum (ailanthus glandulosa), Jan., C. (po nem.); — 2) der Pflug, Mur., Cig., Jan., C., Goriš., Kr.; — 3) ein behauener Baum: der Spindelbaum im Göpel, V.-Cig.; — die Dachstuhlsäule, Cig.; — (jadrno) drevo, der Mastbaum, Cig.

drọ̑mlja, f. das Brummeisen, die Maultrommel, Cig., M.; = pl. dromlje, Cig.; — iz nem. Trommel.

drǫ̑plja, f. die Trappe, Cig., Jan.; — velika d., die große Trappe (otis tarda), Erj. (Ž.); mala d., die Grieltrappe (otis tetrax), Cig.; — hs. iz nem. Trappe.

drùm, drúma, m. 1) der Rest eines Schusterdrahts, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) der Halm, C.; — prim. nem. ein Trumm (z. B. von einem Seile), Levst. (Rok.).

dȗdlati, -am, vb. impf. na dudlo piskati, Lašče-Levst. (Rok.); dudeln, Cig.; — iz nem.

dȗtka, f. das Dütchen, die Spielmarke, (dutika) Cig., Jan.; — iz nem.

dvogọ̑vor, m. das Zwiegespräch, Z., Jan., ZgD.; — po nem.

ȇnkrat, adv. 1) einmal; še e., noch einmal; — 2) na e., auf einmal, plötzlich, (po nem.); — 3) = nekdaj, kedaj, einmal; (po nem.); tudi: enkràt.

èrb, ę́rba, m. po nem. Erbe, pogl. dedič.

fābrika, f. die Fabrik; — prim. tvornica; it. fábbrica; (tudi: fabríka po nem. Fabrik).

fȃjfa, f. = pipa, die Tabakpfeife; — iz nem. Pfeife.

fàłd, fáłda, m. = guba, M., Št.; — iz nem. Falte.

falǫ̑t, m. der Lump; — prim. kor.-nem. valott, morda pokvarjeno iz fr. filou, Gauner, Lexer, Kärnt. Wörterbuch.

fántiti se, -im se, vb. pf. sich rächen, Mur., Mik., kajk.-C.; — prim. nem. fahnden, C. (?)

fȃr, -rja, m. der Pfaffe (zaničlj.); ne boji se ne farja ne cesarja, C.; (pri pisateljih 16. veka še brez zaničljivega pomena; n. pr. Mojzes in Aron sta mej njega farji, Trub.; visoki far, Krelj); — iz nem. Pfarrer.

fára, f. die Pfarre; v katero faro ste? zu welcher Pfarre gehört ihr? Cig.; fant od fare, ein tüchtiger, trefflicher Bursche; — iz nem. Pfarre.

fȃrman, m. 1) = faran; prim. nem. Pfarrmann = Pfarrinsasse; — 2) = župnik, Meg., Notr.

fármoštər, -tra, m. = župnik, Mur., Trub.-Let. (1891, 147.), (farmojšter), Meg.; — iz nem. Pfarrmeister.

fárof, m. der Pfarrhof, Mur., Št.; — iz nem.

fárovž, m. das Pfarrhaus, der Pfarrhof; — prim. nem. Pfarrhaus.

fēnik, m. der Pfennig, Cig., DZ.; — iz nem.

fíga, f. 1) = smokva, die Feige; — 2) konjska f., der Pferdemistklumpen; ni vredno konjske fige, C.; — 3) figo komu kazati, einem die Feigen weisen; (pest pokazati tako, da palec izmed kazalca in srednjaka moli, preprosto znamenje odbijanja prošnje); spredaj z medom maže, zadaj figo kaže, Z.; — iz nem.; prim. stvn. figa, Mik. (Et.).

fȋrkəlj, -klja, m. = bokal, die Maß; — iz nem. Viertel.

fȋrnik, m. = 1/4 funta, C., Nov.; — = 1/4 vagana, jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. viertink, ein Viertelpfund.

fíštər, -tra, m. der Bäcker, Dalm., Hip. (Orb.); — prim. nem. (dial.), Pfister, lat. pistor, Bäcker.

fȋštrna, f. das Dienstbotenzimmer, Z., Št., Kr.; — prim. nem. (dial.) Pfisterei, lat. pistrina, die Backstube.

fláka, f. 1) der Fetzen, vzhŠt.-C.; Wäsche: flake na pranje prejete, kajk.-Valj. (Rad); peča, ogr.-C.; — 2) die Schlampe, vzhŠt.-C.; — prim. kor.-nem. flanke, ein in der Luft wehendes Stück Tuch, Leinwand.

flȃm, m. die Dünnung, die Flanke, die "Flähme", vzhŠt.-C.; — iz nem.

flȃnk, m. 1) ein Stück: f. mesa, Z.; — 2) der Vagabund, Z., jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. flanke, m., ein großes Stück, flanke, f., die Vagabundin.

flankáti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, Z., jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. flankeln, herumschweifen.

flára, f. = maroga (der Fleck); flare, eine Art Aussatz (elephantiasis), Mik.; — prim. kor.-nem. flarn, eine große Krätze, flerre, wundgeriebene Stelle der Haut.

fláša, f. iz nem. Flasche; pogl. steklenica.

fláštər, -tra, m. iz nem. Pflaster; pogl. oblepek, obliž.

flę̑nča, f. die Schlampe, Z., BlKr.; — prim. flaka in kor.-nem. flentsche, ein herausgerissenes Stück Fleisch, ali: bav. flitschen f., junges Mädchen.

flȋnta, f. puška, die Flinte; — iz nem.

flǫ̑s, m. das Floß; — iz nem.; pogl. plav, plavica.

fǫ̑ringa, f. die Fuhre, Mik., vzhŠt.; tudi: furinga, Kr.; — po nem.

fǫ́ržəlj, -žlja, (-žəljna), m. die Rinderhalskette, jvzhŠt.; (tudi: furželj, Z., Kr.); (— v drugem delu tiči menda nem. Seil).

frȃjhati, -am, vb. impf. mit Mörtel verreiben, verrappen; — iz nem. "verreifeln", C. (?); prim. obrajhati; pogl. ometati.

frȃjtar, -rja, m. der Gefreite (prva vojaška stopnja nad prostakom); — iz nem.

frȃnža, f. die Franse; — iz nem.

fráta, f. 1) das Abholz, Cig.; — 2) die Schonungsfläche (koder se ne sme pasti), Gor.; — 3) eine Waldlichtung, Kr.; frisch ausgestockter Wald, Goriš., Gor.-DSv.; — prim. it. fratta, lebendiger Zaun; kor.-nem. frate, Waldlichtung, tirol. Holzschlag, C.

fríšək, -ška, adj. 1) frisch, vzhŠt.; f. in mlad srd, Krelj; — 2) = uren, hurtig; Ena morska deklica friško gre Po eno ročko frišne vode, Npes.-Vraz; — prim. nem. frisch, stvn. frisc, it. fresco.

fríšən, -šna, adj. frisch; — iz nem.

frǫ̑š, m. der über den Boden hinaus ragende Theil der Dauben, die Zarge eines Fasses, der "Frosch", SlGor., Fr.-C., jvzhŠt., ogr.-Valj. (Rad); — iz nem.; pogl. utor, otor.

fržǫ̑ł, -ǫ̑la, m. = fižol; — prim. tirol.-nem. farsöl, Levst. (Rok.).

fufljáti, -ȃm, vb. impf. ohne Ueberlegung handeln, "fuchteln", Polj.; — iz nem.

gȃjžla, f. iz nem. Geißel, pogl. bič.

gȃłge, f. pl. iz nem. Galgen; pogl. vislice.

galīca, f. der Vitriol, Cig. (T.), Levst. (Nauk); modra ali bakrena g., der Kupfervitriol, zelena ali železna g., der Eisenvitriol, Erj. (Min.); — prim. nem. Galitzenstein = Vitriol.

gáłtra, f. nav. pl. galtre, die Hosenträger, Blc.-C., Kr.-Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. halfter, Hosenträger.

gárati 1., -am, vb. impf. 1) enthaaren, pöhlen, Cig.; g. prašiča, Polj.; g. kožo, Cig.; — 2) schaben, reiben, kratzen, Cig., Jan., Štrek., Nov.-C.; krava steber gara, = drgne se ob steber, Goriš.; — g. se, sich scheuern: živina se gara, Cig.; sich stark kratzen, Lašče-Erj. (Torb.); — 3) = težko hoditi, Fr.-C.; — = težko nositi, Banjščice-Erj. (Torb.), GBrda; — prim. nem. haaren = der Haare berauben.

gȃrbati, -am, vb. impf. g. koga, jemandem das Fell gärben, Cig., BlKr.; — g. se = drgniti se, BlKr.; — prim. nem. gärben.

gáre, f. pl. 1) zweirädriger Handwagen; der Karren, Mur., Cig., Jan., Vrt., Št., Kor.; — 2) die Futterraufe, die Futterleiter, Cig., M., C., jvzhŠt.; — die Wagenleiter, Raič-C.; — 3) der Haspel, Cig., Slom., BlKr.; — 4) die Zaunthür, Kr.-Valj. (Rad); — prim. nem. die Karre, kor.-nem. garre, lat. carrus, C.

gȃrmote, f. = garnik 2), Fr.-C.; (garnote, vzhŠt.-C.); — prim. nem. Garnwinde.

gátər, -tra, m. das Gatter, das Gitter, Mur., Rez.-C., Št.; — iz nem.

gę́l, adj. gelb, Trub., Dalm.; — iz nem.; prim. stvn. gelo, Mik. (Et.).

gērob,** m. der Vormund; — prim. nem. "Gerhab".

glàž, gláža, m. = steklo; čaša, kupica; — iz nem.

glažúta, f. iz nem. "Glashütte", pogl. steklarnica.

glę́davəc, -vca, m. 1) der Zuschauer; — 2) = prorok (po nem. "Seher"), Dalm.

glȋh, I. adj. indecl., pogl. enak, raven; — II. adv. pogl. enako, ravno, prav: g. tako; — iz nem.; prim. stvn. gilīh, Mik. (Et.).

glȗp, adj. 1) thöricht, dumm, C., Zora (stsl.); — 2) = gluh, ogr.-Mik.; g. in nem, ogr.-Let.; odpri nam naša glupa uha, ogr.-C.

glȗta, f. 1) die Beule, eine beulenartige Geschwulst, Jan., C., Št.; kužna g., kajk.-Valj. (Rad); — 2) der Baumknorren, Št.-C.; — psovka: ti gluta ti! C.; — tudi glúta, Valj. (Rad); — (C. primerja nem. Klute = Kloß).

gmȃjna, f. iz nem. Gemeinde; pogl. občina; — tudi: die Gemeindeweide.

gnȃda, f. iz nem. Gnade, pogl. milost; solnce gre k božji gnadi, geht unter (srvn. "ze gnaden", C.); — "Vaša gnada" kruha strada, Titel ohne Mittel, Cig.

gnȃdljiv, adj. gnädig (iz nem); pogl. milostljiv.

golíca 1., f. 1) das Mädchen, Kast.-C.; — 2) eine kahle Erdfläche, Cig., Jan., C.; golica je gola strmina, kjer so gozd posekali, Notr.-SlN.; — 3) das Blankett, Levst. (Nauk), DZ.; — 4) ein laub- und astloser Stecken oder junger Baum, Z., C.; — 5) der Typhus ("bolezen, izza katere se človek ogoli, rekše: izgubi lase"), Nem. Rovt-Erj. (Torb.); — 6) der grannenlose Weizen (triticum hibernum); — 7) neka breskva, kajk.-Valj. (Rad).

góri, adv. 1) oben; tam gori, droben; gori omenjen, obenerwähnt, Jan., nk.; — 2) hinauf; gori in doli, auf und ab; — gori! auf! (po nem.): Gori, gori! brodniki! Nas boste črez vozili, Npes.-K.

gostarȋja, f. 1) = gostaštvo, M.; — 2) po nem. Gasterei, Cig., Jan., Jsvkr., Bas.

gostniti, -nem, vb. pf. dicht werden, Rez.-C.

gotòv, -ǫ́va, adj. 1) fertig: suknja je gotova; — slive so gotove (reif), C.; (po nem.) gotov sem, ich bin fertig; — bereit: g. k odhodu, reisefertig, Cig., Jan.; g. umreti, C.; g. na smrt, ogr.-C.; — 2) bar: g. denar, bares Geld; — 3) sicher, bestimmt, fix: toliko ima gotovega, gotove plače, nekaj si pa še lahko prisluži; — gotovi čas, die bestimmte Zeit; — ausgemacht, unzweifelhaft, sicher; to je gotovo; gotova resnica; gotova laž; za gotovo vedeti, bestimmt wissen; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; dolga bolezen, gotova smrt; toliko je gotovo, so viel steht fest; na gotovo postaviti dogodek, den Thatbestand constatieren, DZ.; gotovo pridi! komm gewiss! gotovo si me hotel prekaniti, gewiss wolltest du mich überlisten.

grábən, -bna, m. = jarek; — iz nem.

gradášiti, -ȃšim, vb. impf. hecheln, krämpeln: g. volno, Dict., Notr.; (gred-), Jan.; — prim. it. cardeggiare, nem. kardätschen.

grámpa, f. 1) klümperiger Bodensatz, Cig., Jan.; oljna g., die Oeldrüse, Dict., Cig., Polj.; vinska g., der Weinstein, Z., M., Štrek.; — 2) die Rauhheit, die Unebenheit, Mur.; grampe naj bodo polikana cesta, Ravn.-C.; — prim. kor.-nem. gramp'l, bav. gramel.

grámzelišče, n. die Preiselbeere (vaccinium vitis idaea), ("gramzelše"), Gor.-Levst. (Zb. sp.); — prim. kor.-nem. grante, die Preiselbeere.

grása, f. coll. zerhackte Nadelholzäste als Bedeckung der Kohlenmeiler, die Beflüschung, Cig., oder als Streu, C.; — prim. št.-nem. das Graßich.

grȃtati, -am, vb. pf. = postati, posrečiti se, Mik., Št., ogr.; iz nem. gerathen.

gȓb 2., m. das Wappen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. rus. gerbъ, češ. herb, iz nem. Erbe, Dan.

grę́ba, f. der Kloß, der Erdkloß, V.-Cig., Rib.-M.; s koreninsko grebo kaj presaditi, Cv.; g. sirovega masla, ein Striezel Butter, Cig., C., Nov., Gor.-M.; grebe sirovega masla se kisajo, če se zdajci maslo ne skuha, Vod. (Izb. sp.); — prim. nem. Griebe, C.

grę̑bəc, -bca, m. die Griebe, Savinska dol.; — iz nem.

grę́dəlj, -dlja, (-dəljna), m. 1) der Pflugbalken, der Grendel; — sam g. ga je, er ist mager, wie ein Grendel, wie ein Skelet, Z., Notr.; konji suhi, kakor sami gredeljni, Glas.; — 2) der Nasenrücken, V.-Cig.; — 3) die Radwelle, Mur., Cig.; pos. bruno, na katero je mlinsko kolo nasajeno, Št.; — 4) der Schiffskiel, V.-Cig., Vrt.; (ladje) se ne najde ne sled ne znamenje gredeljna med valovi, Škrinj.-Valj. (Rad); — prim. nem. Grendel; pa beseda je morda slovanska, Mik. (Et.).

greniti 2., -nem, vb. impf., Kras, Ip.-Erj. (Torb.), pogl. gnati.

grẹ̑s, m. 1) der Gries; — 2) kiesiger Sand, Z.; — die Sandbank, C.; — prim. nem. Gries.

grìl, gríla, m. der Schwabenkäfer (blatta orientalis), Št.; — die Feldgrille, Cig., Ljub.; — iz nem.

grȋlec, -lca, m. dem. gril; — der Hirngrillvogel, die Hirngrille (fringilla serinus), Frey. (F.), Erj.-C.; — iz nem.

grínta, f. 1) der Grind, die Räude; pl. grinte, die Räude (als Ausschlagskrankheit), die Krätze; — 2) die Flachsseide (cuscuta epilinum), SlGor.-Erj. (Torb.); — iz nem.

gríža 2., f. die Schutthalde, das Steingerölle, Jan., Blc.-C., Nov.-C., Štrek., Kras; peščeni plazovi, griči ali griže imenovani, Rut. (Zg. Tolm.); — pust, kamenit svet, Kras-Erj. (Torb.); pl. griže, steinige Gegend, Mik.; — prim. nem. Gries.

gŕniti (dodatek k slovarju), -nem (nam. gȓnem).

grọ̑bati, -am, vb. impf. Reben absenken, gruben, Cig., Jan., jvzhŠt.; — menda iz nem. gruben, Levst. (Rok.).

grǫ́la, f. 1) die Koralle, vzhŠt.; sploh kroglice, kakršne ženske nanizane nosijo okolo vratu, Plužna-Erj. (Torb.); Kaj na šinjaku, kaj na šinjaku? Grole jej klepečejo, Npes.-Kres; — 2) das Rosenkranzkügelchen, vzhŠt.-C.; — 3) der Tropfen, die Thräne, SlGor.-C.; — prim. nem. Koralle, kor.-nem. gralle, = Rosenkranzkügelchen, C.

grota, f. der Leiterwagen, Rez.-C.; = pl. grote, Guts.-Cig.; — prim. srvn. gratte, Korb, kor.-nem. gratte, zweirädriger Wagen, C.

grúdəlj, -dlja, m. der Bartgrundel (cobitis barbatula), Z., Blc.-C.; — iz nem.

grùnt, grúnta, m. = zemljišče, der Bauerngrund; — iz nem.

grúntati, -am, vb. impf. g. vodo, den Wassergrund suchen, Z.; g. morje, Npes.-Vraz; — grübeln; — iz nem.

grȗpež, m. der Schotter, Solkan-Erj. (Torb.); — prim. nem. Graupe.

grùšt, grúšta, m. = oder; — iz nem. Gerüst.

gȗgla 2., f. die Kappe: ušiva, norska g., Trub. (Post.); — prim. kor.-nem. gug'l, Haube.

gȗglati, -am, vb. impf. = šeškati, prežati pri kaki pojedini, Cig., Blc.-C.; (gugljati) Rihenberk-Erj. (Torb.); — prim. nem. (vorarlberško): gügla = gucken, C.

hacáti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig einhergehen, breit einherschreiten, C.; (o medvedu), Zora; hacal je po slami okoli konja, LjZv.; — prim. kor.-nem. hatsch'n, schleppend einhergehen.

hȃdra, f. das Kopftuch der Weiber, vzhŠt.-C.; prim. adra; iz nem. "Hader".

hàjdi, interj. (hajdiva, -dimo, -dite, -dita!) auf! wohlan! hajdimo na delo! hajdita z menoj! — prim. nem. heidi! tur. hajdé, Mik. (Et.).

hȃjžer, m. = aržet, C., Št.-Mik.; — prim. nem. Aser = Sack zum Anhängen, Mik. (Et.).

háma, f. die Hamme, Trst. (Let.) — iz nem.

hámičen, -čna, adj. falsch, hinterlistig, Mur., ogr.-C.; — prim. nem. hämisch, madž. hamis, falsch, böse, Mik. (Et.).

hásniti, -nem, vb. pf. et impf. nützen, Mur., Cig., Jan., Št., Dol.; kaj hasne! was hilft es! jvzhŠt.

hílati, -am, vb. impf. eilen, Guts.; — prim. kor.-nem. heil'n, stvn. îlan = eilen.

hleniti,* -nem, vb. pf. 1) plötzlich hervorleuchten: solnce je hlenilo skozi oblake, Ravn.-Cig., Rib.-M., Notr.-C.; — 2) nogo h., sich den Fuß verstauchen, Nov.; noga se hlene = se zvrne, C.; — 3) schlagen: h. koga z bičem, Z.; da le hlenem (kresnem), imam ogenj, Z.; — pravilneje menda: hliniti, nem.

hlę́niti (dodatek k slovarju), hlę̑nem (nam. hleniti, -nem).

hódən 2., -dna, adj. rupfen; hodno platno, rupfene Leinwand (die gröbste Leinwand); hodna kodelja, Vrt.; — grob: hodna obleka, grobes Kleid, das Werktagskleid, Cig., BlKr., Cv.; le h kmečki ženitnini naj kdo hoden (im Alltagskleid) pride, že bi bilo grdo, Ravn.; — mladina riše tu svoja hodna imena na zid, LjZv.; — prim. nem. Hede = Werg von Flachs und Hanf, hedene Leinwand.

hotẹ́ti, hǫ́čem, -čèm, z nikalnico: ne hotẹ́ti, nę́čem (nǫ́čem), vb. impf. 1) wollen; kdor hoče jesti, mora delati; inf. (iti, imeti, storiti itd.) je pogostoma izpuščen: kam hočete? otročiči hočejo kruha; kaj čem s teboj? was soll ich mit dir anfangen? ne more, kakor bi hotel, die Hände sind ihm gebunden, Cig.; to mu ni hotelo v glavo, das wollte ihm nicht einleuchten, Cig.; kaj hočete od mene? was wollt (verlangt) ihr von mir? kaj mi pa hoče? was will er denn mit mir? saj ti nihče nič neče, es will dir ja niemand etwas Leides anthun; kdo pa mi kaj hoče? wer wünscht mich denn? C.; naj se zgodi, kar hoče, es mag was immer geschehen; naj bo(de), kakor hoče, dem sei, wie ihm wolle; hoti ali ne hoti, du magst, mochtest, er mag, mochte wollen oder nicht, C.; vsak človek ima trenotja, ko ga, hoti ali ne hoti, obidejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v njegovi moči, Str.; hočeš (ali) nočeš, hote (ali) nehote, nolens volens, Cig.; hočeš nočeš, moraš poslušati do konca, Jurč.; hočeš nečeš, moral je iz prodajalnice, Erj. (Izb. sp.); moral je, hotel ali ne hotel, govoriti, Jurč.; hotę́ vorsätzlich, geflissentlich, Cig., Jan., Banjščice (Goriš.)-Erj. (Torb.), BlKr.; z naslednjim: da, wollen, daß ...; — hoče, da bi drugi se po njem ravnali; — Bog hotel! wollte Gott! Cig., Jan., Krelj, Dalm., Kast., Ravn., nk.; Bog hotel, da ... Dalm.; Bog ne hotel, da ... Dalm.; — dobro h. komu, jemandem wohl wollen, freundlich gesinnt sein, Mur., Cig., Jan., nk.; (po nem.); — 2) čèš, in der Meinung, mit dem Gedanken, als wenn; menijo, češ, zdaj je končano, sie meinen, damit sei es abgethan, Met.; varujte se vpričo ljudi delati svojih dobrih del, češ, da bi vas videli, Ravn.; češ, je mislil sam pri sebi, Jezus bo skoraj pozemeljsko kraljestvo postavil, Ravn.; vsi berači k meni hodijo, češ, imam vsega dosti, jvzhŠt.; = anti češ (an češ), Lašče-Levst. (Rok.); — 3) hoče se mi (piti, jesti, spati), es gelüstet mich, Mur., Cig., Jan., C., Met.-Mik.; hotelo se mu je glasno zaječati, Zv.; meni se ne hoče krvi od juncev in jagnet, Dalm.; nič se mi ne hoče, ich hab zu nichts Lust, bin verstimmt, Cig.; ni se mu hotelo, es beliebte ihm nicht, Let.; — 4) hočem z infinitivom za futurum (pri starejših pisateljih, Mik. (V. Gr. IV. 862.)); tedajci mu če križ v gostje priti, Krelj-Mik.; ti nečeš moje duše v peklu pustiti, Dalm.-Mik.; tako tudi v Koboridskem kotu na Goriškem-Erj. (Torb.); — pomni: inf. nav. htẹ́ti; praes. 1. sing. hčem, Mik., nk.; očem, Gor., Rož.; hočo, Trub., Krelj; čo, Trub., Kast.; hočo, hoču, BlKr.-Mik.; Nečo, nečo, Ive dragi, Npes. (BlKr.)-Let.; ščę̑m, nèščem, ogr.-Valj. (Rad); hòču, ču, nèčem (néčem), nèču, kajk.-Valj. (Rad); 3. pl. (poleg: hočejo) hotę́, Trub., Krelj-Mik.; (poleg: nečejo, nočejo) nehte, BlKr.; néte, netę́, Valj. (Rad); — hoč, hoči, nam. hočeš, Krelj, Gor.-Mik.

hrípa, f. 1) die Heiserkeit, Cig., Kr.-Valj. (Rad); hripo imeti, C.; — 2) die Grippe, nk.; (v tem pomenu po nem.).

iblájtar, -rja, m. der Zollwächter; — iz nem. "Ueberreiter", Kr.

imenováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nennen, benennen, betiteln; imenovana vrednost, der Nominalwert, Cig. (T.); imenovano število, benannte Zahl, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — i. se, heißen, genannt werden; — 2) (po nem.) ernennen, Cig., nk.; (v tem pomenu tudi pf. bil je imenovan za učitelja, nk.).

imẹ́ti, imȃm, z nikalnico: ne imeti, nẹ́mam, nímam, (nẹ̑mam, Dol.), vb. impf. 1) haben; i. veliko denarja, veliko otrok itd.; na sebi i. kako oblačilo; pri sebi i. kako orožje; i. otroka, ein Kind geboren haben; i. mlade, Junge geworfen haben; konje, pse i., Pferde, Hunde halten; i. deset let, zehn Jahre alt sein; kako bolezen i., mit einer Krankheit behaftet sein; v sebi i., enthalten; poglejmo, kaj sleherna postava v sebi ima, Škrinj.-Valj. (Rad); (vsebina je), kar ima kaka stvar v sebi, Levst. (Nauk); to nima nič v sebi, das hat keine Bedeutung; na skrbi i. kaj, für etwas zu sorgen haben; i. vojsko, prepir, znanje, ljubezen s kom, mit jemandem Krieg führen, einen Streit, eine Bekanntschaft, ein Liebesverhältnis mit jemandem haben; i. delo pri čem, bei etwas beschäftigt sein, DZ.; — 2) i. za —, für etwas halten; za poštenjaka i. koga, za resnico kaj i.; — 3) abhalten: opravilo (cerkveno) i., die Andacht abhalten; pridigo, govor i., eine Predigt, Rede halten; račun i. s kom, mit jemandem eine Abrechnung vornehmen; — 4) behandeln: dobro, hudo, ostro i. koga, jemanden gut, übel, strenge behandeln; imel je dečka skoraj kakor svojega, Jurč.; v strahu imeti, in Zucht halten; za norca i., zum Narren haben (germ.); rad i. koga, gerne haben (germ.); — 5) ergriffen haben: žeja me ima, bolezen me hudo ima; hudo me ima, da bi ..., ich habe ein heftiges Verlangen, Levst. (Zb. sp.); — 6) z inf. haben (po nem.); njemu se imam zahvaliti, ihm habe ich es zu verdanken; imam še veliko tirjati, ich habe noch viele ausständige Forderungen; kaj imaš tu opraviti? z zvezdami na nebu ima on ukazovati, Ravn.; tega se imamo držati, daran haben wir uns zu halten; — haben = sollen (germ.): jutri ima priti, morgen soll er kommen; tvoje srce ima moje zapovedi ohraniti, Škrinj.-Valj. (Rad); imel bi pridnejši biti, du solltest braver sein; pri vas nima tako biti, bei euch soll es nicht so sein, Jap.-Valj. (Rad); ti mu nemaš nič očitati, du sollst ihm nichts vorwerfen, Met.-Mik.; — 7) können: imaš mi li posoditi dva goldinarja? kannst du mir zwei Gulden leihen? ti mu nemaš kaj očitati, du kannst ihm nichts vorwerfen, Met.-Mik.; jaz ti nemam kaj povedati, ich kann dir nichts sagen, ich habe dir nichts zu sagen; — 8) i. se, sich gehaben, sich befinden: dobro se imej, gehab' dich wohl! kako se kaj imaš? wie geht es dir? — im Verhältnisse stehen: ima se višava proti širjavi kakor ..., es verhält sich die Höhe zur Breite wie ..., Cig.; — 9) z inf. = fut.: imate spoznati, imaš imenovati, imajo te na rokah nositi, imate piti = spoznali boste, imenoval boš, itd., Trub., Krelj, Dalm., Stapl.-Mik. (V. Gr. III. 176.).

ímra, f. die Holzader, die Holzflader, C.; (jimra), Cig.; — die Steinader, C.; — der Jahresstreifen im Baume, vzhŠt.-C.; — prim. nem. Wimmer = Holzmaser (?).

ȋsti, pron. dem. ebenderselbe, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.; k istemu zdencu, Prip.-Mik.; ta isti, to isto, tega istega (po nem. derselbe), pri starejših pisateljih; tako isto, ebenso, Krelj; isto tako, ebenso, Cig., nk.; isto toliko, ebensoviel, Cig. (T.), nk.; istega obsega, isometrisch, Cig. (T.).

izbȃrkati, -am, vb. pf. ausschiffen, nk.; — po nem. ali po it. sbarcare.

izbíčiti, -bȋčim, vb. pf. jemanden klug machen, auswitzen: i. koga, Fr.-C.; — iz nem.?

izdáhniti, -nem, vb. pf., pogl. izdehniti.

izdȃjati,* -jam, -jem, I. vb. impf. ad izdati; 1) herausgeben: i. časnik, knjige, Cig., Jan., nk.; emittieren: i. menice, Cig., Jan., nk.; verausgaben: denar brez potrebe i.; — 2) verrathen, Cig., Jan., nk.; preisgeben: i. koga hudiču, verwünschen, C.; — 3) (po nem.) ausgeben, ausgiebig sein; — II. izdajáti, -dájam, -jem, vb. pf. mit dem Ausgeben, Geben fertig werden; ves denar sem izdajal; ves kruh sem izdajal psu.

izdáti, -dám, vb. pf. 1) verausgaben, eine Auslage thun; — 2) herausgeben: i. knjigo, Cig., Jan., nk.; erlassen: ukaz, uredbo i., Cig., Jan., nk.; emittieren, Cig.; i. menico za koga, trassatieren, Cig.; — 3) überantworten, Mur., Cig.; i. koga sodniku, trinogom, Jap., Ravn.-Valj. (Rad); hudemu koga i., verwünschen, C.; telo in dušo i. v smrt, Guts. (Res.); izdan, verwünscht: izdana kraljična, izdan grad, Npr.-nk.; — 4) verrathen, Mur., Cig., Jan., nk.; — 5) "ausgeben", ergiebig sein; taka jed kaj izda, beseda nič ne izda več pri njem, Worte verfangen nichts mehr bei ihm (po nem.).

izgovoríti, -ím, vb. pf. 1) aussprechen: napačno besedo i., ein Wort falsch aussprechen; — 2) eine Rede zuende bringen, ausreden; pusti ga, naj izgovori; — 3) i. se, sich durch Reden erschöpfen, Cig.; — 4) (mit Erfolg) entschuldigen; izgovori nas pri gospodu, Jap. (Prid.); — 5) ausbedingen, vorbehalten; izgovorjeni užitek, das Ausgedinge, Cig.; i. je treba, es muss als Bedingung gestellt werden, Levst. (Nauk); — 6) beschwören (z. B. einen Schlangenbiss), M.; — 7) (po nem.) i. komu kaj, jemandem etwas ausreden, Cig.

izhȃjati, -am, vb. impf. ad iziti, izhoditi; 1) heraus-, hervorkommen: solnce izhaja, die Sonne geht auf (nam. v knjigah nav. vzhajati, prim. Cv. VIII. 4.); — erscheinen: časniki izhajajo vsak dan; — abstammen, Cig., Jan.; iz kakega rodu, od Davida i., Cig.; — iz česa i., aus etwas hervorgehen, die Folge sein, Cig., Jan., nk.; to izhaja iz tega, das hat seinen Grund darin, Cig.; — 2) (po nem.) auskommen, sein Auskommen finden; težko i., z malim i., sich mit Wenigem behelfen; ali boš izhajal z denarjem? dobro i. s kom; ni i. ž njim; — 3) i. se (dobro, slabo), ausschlagen, ausfallen, Cig.

izigráti, -ȃm, vb. pf. 1) ausspielen; karto i., Cig., Jan.; — kako blago i. (po loteriji), Cig., (po nem.); — 2) zuende spielen, ausspielen.

izíti, izídem, izšə̀ł (izášəl, Krelj, izə̀šəł, C.), vb. pf. 1) herausgehen, hervorkommen, Cig., Jan.; kadar nečisti duh od človeka izide, Krelj; aufgehen, Cig.; solnce je izešlo, Dalm.; prim. Cv. VIII. 4.; — erscheinen, (o knjigi), ergehen (o ukazu), Cig., Jan., nk.; izešel je drugi zvezek, Cv.; — 2) i. se, einen Ausgang nehmen, ausfallen; i. se po sreči, gut, glücklich enden; geschehen, in Erfüllung gehen; izidi se volja tvoja; kako se je izašlo ("zašlo") ali zgodilo? Krelj; izešlo se je, es ist in Erfüllung gegangen, C.; v tem pomenu tudi: iziti, Cig.; — 3) i., ausreichen: ravno je izešlo, jvzhŠt., (po nem. "ausgehen").

izlȃdjati, -am, vb. pf. (po nem.) ausschiffen, Cig.; pogl. izkrcati.

izlȃga, f. 1) die Ausladung, das Debarquement, Cig.; — 2) die Auslage (für Waren), Cig.; — 3) (po nem.) = razlaga, die Auslegung, die Deutung, Dalm.; sanjske izlage, Ravn.

izlẹ̑čək, -čka, m. 1) der Extract (chem.), Cig., Jan., Cig. (T.), Vrtov. (Km. k.), DZ.; — 2) (po nem.) der Auszug (aus einem Schriftwerke), nk.; (nam. izvleček).

izlę́gniti (dodatek k slovarju), -nem (nam. -lę̑gnem).

izmákniti, -nem, vb. pf., pogl. izmekniti.

iznaroditi, -im, vb. pf. (narejeno po nem. glagolu: entnationalisieren, Nov., Let.).

iznésti, -nésem, vb. pf. 1) heraustragen, Mur., Cig., Jan.; na solnce i. kaj, Dol.; — 2) das Gerücht verbreiten: ljudje so iznesli, Z.; prim. raznesti; — 3) (germ.) betragen, ausmachen, Jan. (nav. znesti; prim. nem. "austragen" = betragen).

iznevę́riti, -vę̑rim, vb. pf. 1) i. koga, treulos machen, C.; — i. se, abtrünnig werden; on se je bil izneveril Nebukadnezarju, Dalm.; i. se svoji stari navadi, LjZv.; — 2) i. se, ungläubig werden, Cig.; — 3) (po nem.) veruntreuen, SlN.

izobẹ́siti, -ẹ̑sim, vb. pf. aushängen, Cig., nk.; (po nem.).

izostáti, -stȃnem, vb. pf. ausbleiben, Jan., nk.; (po nem.).

izpáhniti, -nem, vb. pf. = izpehniti.

izpreobŕniti, -nem, vb. pf. umwandeln, Mur., Cig., Jan.; v pepel i., einäschern, Cig.; v puščavo i., veröden, Cig.; — bekehren; pogana i. h krščanski veri; grešnika i.; i. se, sich bekehren; pijanec se izpreobrne, kadar se v jamo izvrne, Npreg.

izprevŕniti, -nem, vb. pf. umkehren, Mur.; verdrehen: i. pravico, besedo, Cig.; i. kaj, verkehrt darstellen, Cig. (T.); izprevrnjen, verschroben, Cig. (T.).

izrẹ́šiti, -im, vb. pf. 1) auslösen, Mur., Cig.; — 2) (po nem.) = izkupiti, C.

iztákniti, -nem, vb. pf., pogl. iztekniti.

iztę́gniti, -nem, vb. pf. 1) ausstrecken; i. roko, vrat; iztegnjen nož, ein nicht schließbares Messer, C.; iztegnjen kot, gestreckter Winkel, Cel. (Geom.); i. jezik, die Zunge herausstrecken, etwas ausplauschen: a kdo mu je jezik iztegnil? Jurč.; — i. se, sich ausstrecken; — i. se, verrecken, sterben (zaničlj.); — = raztegniti, Mur., Cig.; — 2) auslangen: s tem premoženjem ne iztegnem, C.

iztrẹ́zniti (dodatek k slovarju), -nem vb. pf. = iztrezniti, -im.

izvȋžati, -am, vb. pf. po nem. erweisen.

izvŕniti, -nem, vb. pf. umwerfen, umstürzen; i. voz; dvakrat je izvrnil, er hat zweimal umgeworfen; oba vkupe vozila, oba vkupe izvrnila = mitgefangen, mitgehangen, Jurč.; kupico i., ein Glas leeren; i. koga, jemanden zu Boden stürzen, umreißen; i. se, umkippen, umstürzen (intr.), umfallen; voz se je izvrnil; pijanec se izpreobrne, kadar se v jamo izvrne; izvrnjen, umgestürzt, verkehrt; izvrnjena slika, ein verkehrtes Bild, Žnid.; — škornje i., die Stiefel schieftreten, Z., jvzhŠt.; škorenj se mi je izvrnil, ich habe den Stiefel schiefgetreten, jvzhŠt.; — wenden: krivdo na koga i., die Schuld auf jemanden wälzen, Cig., Jan.; — verdrehen: besede i., Cig. (T.); — auslegen: vse so mu na hudo izvrnili, alles hat man ihm übel ausgelegt, Krelj; (nav. zvrniti; toda prim. hs. izvrnuti, rus. izvernutь, umstürzen).

jága, f. (iz nem.), pogl. 1. lov.

jȃm 1., m. die großblättrige Rüster, Ulme, Mariborska ok.-C., Sevnica (Št.)-Erj. (Torb.); — prim. tirol.-nem. ilm, C.

jȃn 2., m. der Strich (des Feldes, Weingartens, der Wiese), der beim einmaligen Gange der Arbeiter bearbeitet wird, der "Jahn", Jan., vzhŠt.-C.; jan delati, na janu biti, Zora; — iz nem.

jȃnka, f. der Weiberrock, Mur., Cig., Jan., Dol., vzhŠt.; — prim. švab. janke = weibliches Kleidungsstück, prim. tudi: nem. Jacke, avstr.-nem. janker, C. (Vest. I. 62.).

ję́kəl, -kla, m. der Hakenzahn, V.-Cig., Jan.; (jekelj), C.; — prim. nem. Häkel, Haken = Hakenzahn. (?)

jekləc, -kləca, (-kəlca), m. die Gabel an einem Hamen (Fischnetz), V.-Cig.; — prim. nem. Häkel.

ję̑par, -rja, m. neka posoda, Gor.-Vrt.; — prim. stvn. eimpar, kor.-nem. emper, Eimer.

jerati, -am, vb. impf. "Gehren", d. i. schräge Flächen machen, V.-Cig.; — iz nem.

jert, m. = irt, der Nusshäher, Mik., Dol.; — tudi psovka: ti jert grdi ti! Dol.-Levst. (Rok.); — prim. kočevsko-nem. gerholter, der Nusshäher, Levst. (Rok.).

ję́sih, m. = kis, der Essig; — iz nem.

ję́ša, f. die Esse, Jan., C., Rož.-Kres; der Rennherd (in den Eisenhämmern), Cig.; vroče kakor v ješi, Lašče-Levst. (Rok.); Piščali debele Zdaj v ješo grme, Vod. (Pes.); — iz nem. Esse.

ję́šprenj, m. = ječmenova kaša; — bržkone iz nem. "Gerstbrein", Levst. (Rok.).

ję́vžəlj, -žlja, m. der Abtritt, Gor.; — prim. tirolsko-nem. häusl = Abtritt, Valj. (Rad).

ję́za 2.,* f. obročnjak, rezni stol, C.; — iz nem. *"Häusel"-stuhl, C.

jǫ́pa, f. kurzer, meist wollener Leibrock der Frauen, die Joppe; — iz nem.

jútrọ, n. 1) der Morgen; dobro jutro! guten Morgen! proti jutru, gegen Morgen, = pod jutro, Zv.; za jutra, am frühen Morgen, Vrsno-Erj. (Torb.), Met.-Mik.; v jutro, morgens, am Morgen; sveto jutro zvoni = jutrnjo zvoni, Sv. Peter-Erj. (Torb.); — 2) der Osten, Cig.; od jutra smo prišli, Cig.; — 3) (po nem.) ein Joch (Morgen) Landes, Cig. (T.).

k, (h pred k in g), praep. c. dat. kaže 1) kam je kaj namerjeno, obrnjeno, zu; k oknu stopiti; k ognju kaj pristaviti; k stricu iti; vsak ima prste k sebi obrnjene, Npreg.-Mik.; k sebi kreniti, (z. B. mit einem Fuhrwerk) sich links wenden, (opp. od sebe); — k večerji, k maši, k izpovedi iti; — k dežju se pripravlja, ein Regenwetter ist im Anzuge; — pridejati, prišteti k čemu kaj; — 2) namen, primernost: zu; k čemu ti bo to? wozu wird dir dies dienen? — k temu, darnach; tudi vse drugo je bilo k temu, war dem angemessen, Svet. (Rok.); — 3) čas, kateremu se kako dejanje bliža: gegen; k jutru, k večeru, k mraku; k noči pridem, jvzhŠt.; k božiču, k sv. trem kraljem; na večer k sv. Ivanu, Navr. (Let.); — k letu, übers Jahr; — h krati (h kratu), unter einem, Cig.; (k prvemu, k drugemu, erstens, zweitens, Cig., Trub., Krelj; tudi narod tako govori; k zadnjemu, Jsvkr.; menda po nem. "zum ersten" itd.); — 4) razmerje: zu: ljubezen k domovini, zvestoba k rodovini cesarski, Levst. (Nauk); — narod "k" tudi pred drugimi soglasniki (razen v, j, h, l, m, n), kakor "h" izgovarja: prim. Cv. IX. 1.

kȃhla, f. 1) der Nachttopf; — 2) die Ofenkachel; — iz nem. Kachel.

kȃjfati, -am, vb. impf. iz. nem. keifen, ZgD., Kr.

kȃjha, f. der Kerker, Zora, Št.; — iz nem. Keiche.

kȃjža, f. die Keische, die Hütte, Cig., Slom.-C., Št., Dol., Notr.; — iz nem.

kȃmba, f. 1) der gebogene Stab am Joche, der dem Ochsen um den Hals gegeben wird, Cig., BlKr., Dol., Notr.; kamba od jarma, Levst. (Zb. sp.); — 2) eine Vorrichtung, damit Vögel zu fangen, Šempas (Goriš.)-Erj. (Torb.); die Dohne, Cig.; die Schlinge, Z.; — die Masche, Zilj.-Jarn. (Rok.); — 3) eine Handhabe an der Thür, der Thürgriff, Cig., Jan.; — 4) der Schließhaken, in welchen der Riegel des Schlosses schnappt, Cig.; — 5) der Kinnbacken, Rez.-C.; — prim. avstr.-nem. kamp = Kummet, C.; gr. κάμβη, res curva, Mik. (Et.).

kámen, m. der Stein; ima trdo srce kakor k.; k. se mi je odvalil od srca, es fiel mir ein Stein vom Herzen; k. lomiti, Steine brechen; k. rezati, den Stein behauen, Dict.; rezani k., der Quaderstein, Cig., Jan., Dalm., nk.; kresilni k., der Feuerstein; dragi k., der Edelstein; lahki k., der Kalktuff, Cig., Jan., C.; gluhi k., der Bimsstein, Z.; scejeni k., der Tropfstein, Trnovo-Erj. (Torb.); beli k., der Weißstein, der Granulit, Cig. (T.); der Kalkstein, C.; sinji k., die Grauwacke, Z.; kisli k., der Alaun, Cig., C.; peklenski k., der Höllenstein, Sen. (Fiz.); mlinski k., der Mühlstein; na dva kamena mleti, mit zwei Mühlgängen, Cig., Jan.; k. vložiti, den Grund legen, M.; temeljni k., der Grundstein, Cig., Jan., nk. (hs.); = vkladni k., Cig., Jan.; žgani k., der Ziegelstein, C.; vinski k., der Weinstein, Cig., Jan., DZ. (po nem.); k. v mehurju, der Blasenstein, Cig.

kamižǫ̑la, f. das Wams, kurzes Männerröckel, Cig., Jan., Dol., Notr.; — prim. nem. das Kamisol, fr. la camisole, it. camiciuola.

kàmp, kámpa, m. 1) der Theil; razdeliti kaj na tri kampe, Valj. (Rad); — die Abtheilung, Jan., Fr.-C., Vest.; na dva kampa, abgesondert, C.; na dva kampa podelovati kaj, Notr.; po kampu, scharenweise, C.; na vse kampe delati = na vso moč d., SlGor.; — 2) das Feldlager, Jan., C., Dalm.; — das Kampfheer, Dalm.; — prim. nem. der Camp = das Feldstück, lat. campus, Mik. (Et.); it. campo, das Lager.

kȃmra, f. = izba, die Kammer; — iz nem.

kȃn 3., m. der Kahm ("Kahn"), der Weinrahm, Mur., Cig., BlKr., jvzhŠt.; — iz nem.

kanōna, f. die Kanone, Cig.; — iz nem.

kànt, kánta, m. der Bankerott, Mur., Cig., Jan.; na k. priti, bankerott werden, fallieren; (pogl. klič); k. napovedati, den Concurs eröffnen, Jan.; — prim. nem. der Gant = die Auction; iz srlat. inquantus, it. incanto od lat.: quanti? za koliko? C.

kȃšpret, m. die Käsesuppe, Dict.; (kašprad, Jarn.); — gotovo iz nem.

katolīk, m. po nem. Katholik, Cig., Jan.

kę́bər, -bra, m. = hrošč, der Käfer; — iz nem.

kəcniti, -nem, vb. pf. berühren, Jarn.; — mit der Ruthe schlagen, Jan. (H.).

kégəlj, -glja, m. der Kegel, Cig., Jan., Cig. (T.); tudi: kégəł; — iz nem.; pogl. stožec.

kẹ̑ha, f. der Kerker, die Keiche, Cig., Kr.; — iz nem.; prim. srvn. kîche, Cv.

kę́la, f. die Maurerkelle; — iz nem.

kę́łdər, -dra, m. iz nem. Keller; pogl. klet.

kę́lih, m. iz nem. Kelch.

kę́łžuh, m. der Husten, die Druse, die "Kehlsucht" der Pferde, Cig., C., Nov.; — iz nem.

kȋbla, f. der Kübel, die Döse, Cig., Jan.; posoda za mast ali maslo, BlKr.; — iz nem.

kȋkla, f. der Weiberrock; — iz nem. "Kittel".

kísovanje, n. der Gährausbruch, Dol.; — (kisovanj, m., Mur., Met.-Mik.; kisovȃnj, Valj. [Rad]; kisovȃj, kar teče iz soda, kadar vino vre, Štrek.; "nejasna beseda; v drugem delu tiči morda nem. Wein," Štrek. [LjZv.]).

kȋšta, f. = zaboj, die Kiste, der Verschlag, die Truhe; — iz nem.

kláfar, -rja, m. = klafač; der Schwätzer: ne kregaj se s klafarjem, Dalm.; — prim. nem. der Kläffer.

klȃftra, f. iz nem. Klafter; pogl. seženj.

klagovániti, -ȃnim, vb. impf. übermäßig jammern, klagen, BlKr.; — iz nem.

klagováti, -ȗjem, vb. impf. jammern, Mur., C.; — iz nem.

klȃmfar, -rja, m., Jan.; prim. nem. (dial.) klampfrer; pogl. klepar.

klȃvža, f. die Klause, Cig., Jan.; — iz nem.; pogl. zatvornica.

klę́kljati, -am, vb. impf. Spitzen klöppeln, Cig.; — prim. nem. glöckeln = klöppeln.

klę́kniti, -nem, vb. pf. eine knickende, wankende Bewegung machen, ogr.-Mik., Z.; — = poklekniti, Mur., Cig., Jan., ogr.

klengetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klingeln, schellen, C., Z.; — iz nem.

klínja, f. die Klinge, Cig., DZ.; das Blatt einer Säge, Cig.; der Blockmeißel der Schmiede, Cig.; — iz nem.

kljȗbu, adv. zum Trotz, zum Possen, Cig., Jan., Fr.-C.; njim kljubu, Krelj; k. delati = kljubovati, Cig.; na kljubu, zum Trotz, (na kljubo) Cig.; Bogu na kljubu, Jap.-C.; tebi na kljubu, Preš.; h kljubu = kljubu, Jan.; pri kljubu ne, erst recht nicht, KrGora; — iz nem. zu Liebe, Levst. (Rok.).

klǫ́ca, f. die Klötze, Jan., Bolc-Erj. (Torb.); — iz nem.; prim. bav. klotzen.

klojəc, -jca, m. 1) die gedörrte Obstspalte, die Klötze, Mur., Cig., Jan., SlGor.-C.; — iz nem.; prim. kloca.

klojžən, -žna, adj. armselig, karg, C., Z.; — prim. nem. (dial.) klug = karg, C.

kloniti, -nem, vb. pf. sich neigen, sinken, C., SlN.; k tlom mi je vela glavica klonila (o cvetlici), Levst. (Zb. sp.); — prim. hs. klonuti, sinken.

klǫ̑štər, -tra, m. = samostan, das Kloster; — iz nem.

klúpa, f. 1) ein Klemmwerkzeug, die Klemme, Cig., Jan.; die Fussklemme (f. unbändiges Rindvieh), Mur.; die Bremse (zum Bändigen der Pferde), Cig., M., C.; v klupo dejati konja, bremsen, Cig., Jan.; pl. klupe, das Zwangholz; — 2) die Hakenspange (Agraffe), Cig.; die Schließe, DZ.; — 3) die Thürschnalle, der Drucker am Schlosse, Mur., Št.-M.; — 4) = kljuka, hölzerner, stumpfer Haken (um darauf etwas aufzuhängen), Fr.-C.; klupa se klupe drži, gleich und gleich gesellt sich gern, C.; — prim. nem. Kluppe = Klemme.

knàp, knápa, m. der Bergknappe; — iz nem.

knę̑ftra, f. der Knieriemen (der Schuhmacher); — iz nem. Kniehalfter, C.

knę́ža, f. eine Art Stiefel, Guts., Fr.-C., Poh.; — iz nem. Knieschuh (?), C.

knjȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. raunzen, C.; — prim. nem. knauzen.

knòf, knófa, m. = gumb, der Knopf; — iz nem.

knǫ̑fla, f. die Stecknadel, die "Knopfnadel"; — iz nem.

knupa, f. der Knauf, der Knoten, C.; — (= zaponka [?], Pohl., Mur.); — prim. nem. Knauf, C.

kōfan, m. nekakšna skrinja srednje velikosti, BlKr.; — prim. nem. Koffer (?).

kohar 1., -rja, m. tiefes Körbchen aus Baumrinde, die Kieze, die Harzmeste, Cig., Jan.; — prim. nem. Köcher, C.

kōlba, f. 1) die Keule: kolba mesa, C.; zadnji konec mesa pri zaklani živini, C., BlKr.; — 2) der Schädel, C.; — iz nem. Kolbe.

kolę́r, m. 1) der Kragen, Mur., Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; (kōler, Gor.); — 2) kōler, der obere Balken des Ochsenjoches, jvzhŠt.; — prim. nem. Koller, it. collare, fr. collier.

kolerȃba, f. die Kohlrübe, der Kohlrabi; — iz nem.

kolòp, m. der Galopp; v k. teči; — iz nem.

kom, m. der Widerrist, Cig., C., Strp.; — prim. nem. Kamm?

komȃt, m. = homot, das Kummet; — iz nem.; prim. srvn. komat, Levst. (Rok.).

komp, m. das Mühlschiff, vzhŠt.-C.; — prim. nem. der Kumpf, Kumpen = etwas Vertieftes, C.

kǫ̑rba, f. der Korb; der runde Kopfkorb, jvzhŠt.; — = koš, C.; — iz nem.

kōrp, m. der Korb, M., Z.; — iz nem.

kosteníka, f. die Rainweide (ligustrum vulgare), C., Poh.; prim. čontika in nem. Beinholz; — tudi: der Seidelbast (daphne mezereum), Tolm.-Erj. (Torb.).

kǫ̑šta, f. = hrana, die Kost; — iz nem.

koštáti, -ȃm, vb. impf. = veljati, stati (kosten); — iz nem.

kǫ̑štinge, f. pl. Unkosten, Mik.; — iz nem.; pogl. troški.

kováriti 2., -ȃrim, vb. impf. vor Schaden behüten, verwahren, C.; — iz nem.; prim. varovati, C. (?)

krádniti, -nem, vb. impf. = krasti, M., ogr.-Valj. (Rad), SlN., Zora; ta človek kradne, vzhŠt.-C.

krȃjda, f. = kreda; — iz nem.

krȃma, f. der Kram, die Kramware, Mur., Cig.; — iz nem.

krȃvžast, adj. = kodrast, kraus; — iz nem.

krȃvžati, -am, vb. impf. = kodrati; — iz nem.

kráža, f. planlos hingekleckste Linie, Z.; križe kraže delati, Z.; čare in kraže, LjZv.; kaka druga taka kljuka in kraža, LjZv.; — prim. nem. Kreis, C. (?)

krbúlja, f. die Kieze, Cig.; der "Korb", C.; — iz nem.

krę́čiti 1., -im, vb. impf. auseinander strecken: k. noge, C., Levst. (Rok.); k. se, sich behaglich strecken, Gor.; — prim. nem. grätschen = die Beine auseinandersperren.

krę̑mža, f. 1) das Verzerren des Gesichtes beim Weinen, Železniki (Gor.); — 2) der das Gesicht beim Weinen verzerrende Mensch, Cig., Gor.-M., C.; pos. otrok, ki se rad kremži, Gor.; — prim. nem. Grimasse, C., Levst. (Rok.).

kresə̀k 2., -skà, m. der Kressling (gobio fluviatilis), Ljub.-Erj. (Rok.); — iz nem.

krę́ša, f. die Kresse; travniška k., das Wiesenschaumkraut (cardamine pratensis), vodna k., die Brunnenkresse (nasturtium officinale), Tuš. (R.); kapucinska k., die Kapuzinerkresse (tropaeolum), Tuš. (B.); — iz nem.

krę́zəlj, -zlja, m. das "Kräusel", die Halskrause, C.; — iz nem.

krínja 2., f. der Einschnitt, die Kerbe, Fr.-C.; — prim. nem. die Krinne, lat. crena, C.

krīpa 1., f. 1) = koš, die Wagenkrippe, Mur., Cig., C.; — 2) = koš, der Rückenkorb, C.; = listni koš, Dol.; — iz nem. Krippe.

krȋšpati, -am, vb. impf. 1) mit dem Krispelholz narbig machen, krispeln: usnje k.; — 2) ausreiben: perilo k., ogr.-C.; — 3) k. koga, foltern, martern, Cig.; prügeln, Gor.; — 4) falteln, V.-Cig.; lase k., die Haare kräuseln, Z.; s krišpanimi lasmi, Dalm., Jap. (Sv. p.); — k. se, sich putzen, C.; — prim. lat. crispare, nem. krispeln.

kròf, krófa, m. der Kropf; — iz nem.

krompír, -rja, m. die Kartoffel, der Erdapfel (solanum tuberosum); — coll. Erdäpfel; krompirja skuhati; — iz nem. "Grundbirne", C.; (prim. gen. krompírna, Fr.-C.); tudi: -ȋr, Dol.

kropica, f. = sodra, babje pšeno, Jan.; — prim. hs. krupa, nem. Graupen.

krǫ́ta, f. die Kröte; — iz nem.

krtáča, f. 1) die Bürste; — 2) der Wollkamm, Mur., Jan., Savinska dol.; — prim. nem. die Kardätsche, lat. carduus, Distel.

krȗkla, f. die Krücke, Meg., Jarn., Goriš.; — iz nem.

krúnkəlj, -klja, m. dicker Prügel, C.; der Klotz, Cig.; krajši odžagan kos celega hloda, Dol.; — entkörnter Maiskolben, Bolc, Krn-Erj. (Torb.); prim. krontej; — (das Krummholz, Leskovca pri Litiji-Štrek. [LjZv.]; iz nem., Štrek. [Arch.]).

kuc-krùh, m. nekak kruh, ki ga peko o božiču, Št., Pjk. (Črt. 13.); — prim. nem. "Hutzelbrot", Navr. (Let. 1886, 91.).

kúfər, -fra, m. = baker, das Kupfer; — iz nem.

kúga, f. die Seuche, die Pest; živinska k., die Viehseuche; goveja k., die Rinderpest, die Löserdürre, Cig.; sramna k., die Lustseuche, Mur., Cig., Jan.; die Beschälseuche, DZ.; smrdi, kakor kuga, C.; — prim. nem. (dial.) die Koge = Pest, Mik. (Et.).

kȗgla, f. = krogla, (iz nem.).

kúkati 2., -am, vb. impf. gucken, spähen; — iz nem.

kȗkmak, m. der Feld-, Blätterpilz oder Champignon (agaricus campestris), Meg., V.-Cig., Tuš. (R.); — iz nem. kucken-mucken, LjZv.

kúmara, f. die Gurke (cucumis sativus); — konjska k., der Pferdesame, der Rossfenchel (phellandrium aquaticum), Cig., Medv. (Rok.); — prim. nem.-dial. gugkumer, lat. cucumis, Mik. (Et.).

kȗmp, m. das Mühlschiff, vzhŠt.-C., Trst. (Let.); — prim. nem. "Kumpf" = etwas Vertieftes.

kúmrn, adj. mager; (prim. nem. "kümmerlich", C.?).

kȗnəc, -nca, m. das Kaninchen (lepus cuniculus), Guts., Cig., Jan., M., C., Erj. (Ž.); — prim. nem.-dial. Kün, Küniglein.

kȗšəc, -šca, m. = poljubek, der Kuss, Valj. (Rad); — iz nem.

kuševáti, -ȗjem, vb. impf. = poljubovati, küssen; — iz nem.

kúšniti, kȗšnem, vb. pf. = poljubiti, küssen; — iz nem.

kúta, f. die Kutte; — iz nem.

kvȃnta, f. 1) leeres, albernes Zeug, die Posse, die Zotte; to so kvante! das sind Possen! kvante pripovedovati, Jurč.; — 2) = kvantač, Levst. (Rok.); — prim. nem. der "Quant", ein lustiger, possenhafter Mensch.

kvasáti, -ȃm, vb. impf. schwätzen, Maul machen, Zoten reißen; — prim. nem. quasen, = läppisches Zeug reden.

kvę́dər, -dra, m. črevlji na k., na k. šivati, t. j. podplat na oglavje tako prišiti, da je rob oglavja ven obrnjen in se šiv na oglavju vidi; — prim. nem. das Queder, eine Einfassung mit einem Saume; srvn. querder, bav. quartier, C.

lada 2., f. die Lade: l. zakona, die Bundeslade, ogr.-C.; — iz nem.

lȃfra, f. die Larve, Mik. (Et.); = iz nem.

lȃjbič, m. die Weste, Jan., Zora; — iz nem. "Leibchen".

lȃjta, f. ein Fass für trockene Gegenstände, (Getreide, Kalk, udgl.), die Leite; — iz nem.

lȃmpa 2., f. = svetilnica, die Lampe; — iz nem.

lȃnča, f. die Lanze, Meg., Dict., Dalm.; (lonča, Alas.); — prim. nem. Lanze, lat. lancea.

lārfa, f. die Larfe; — iz nem.

lȃšta, f. die Leiste; — iz nem.

láta, f. die Latte; late, die Querbalken bei Garbenharfen, M., C.; — iz nem.

lȃvra, f. ein durch das Eis geschlagenes Loch, die Wuhne, die "Lauer", Jarn.; Mur., Cig., Jan., C.; — iz nem.

lȃvta, f. die Laute, Cig.; — iz nem.

lȃvžak, m. der Hosensack, C.; — gotovo iz nem.

lę́gar, -rja, m. 1) eine hitzige Krankheit, der Typhus, Mur., Cig., Jan., Slom., nk., Gor.; prim. nem. "Lagerfieber, Lagertyphus", C., Mik. (Et.); bav. leger, der Zustand des Liegens, C.; — 2) = kampišče, Dict.; — 3) der Lagerbaum für Weinfässer, C., Goriška ok.-Erj. (Torb.); prim. legnar.

legniti 2., -nem, vb. pf. eine Lüge aussprechen: kedar megne, tedaj legne, C.

lẹ́hniti, -nem, vb. pf. vergehen, aufhören: sen lehne, vse lehne, ogr.-C.; (lejhniti, ogr.-Valj. [Rad]).

lę́ščerba,* f. die Bauernlampe; v črep denejo maščobe in vanjo vtaknejo stenj, BlKr.; — iz nem. "Lichtscherbe".

lę̑vštək, -štka, m. stalo za leščerbo, Gor.; — iz nem. Lichtstock, Levst. (Rok.).

léžati, -ím, vb. impf. liegen; na trdem l., ein hartes Lager haben; bolan l., krank darnieder liegen; leži, er muss das Bett hüten; pustoto leži vinograd (liegt öde), LjZv.; Leži, leži ravno polje, Npes.; ležeče blago, liegendes, immobiles Gut, Dict., Cig., Jan.; ležeče pismo, die Cursivschrift, Cig., Jan., Cig. (T.); — na čem l., auf etwas beruhen, an etwas gelegen sein (po nem.), Cig.; na tem vse leži, daran ist alles gelegen, Z.; zdaj je na vas ležeče, jetzt hängt es von euch ab, jvzhŠt.; na tem je veliko ležeče, es liegt viel daran, Cig.

lȋh, adv. = prav, baš, ravno, Mur., Mik.; lih kar = ravno kar, Ravn.; — iz: glih, nem. gleich.

líkeb, m. = oštir, Pohl., Trub.; — prim. nem. "Leitgeb" = Wirt.

lȋm 2., m. der Leim; — iz nem.

lȋmbar, -rja, m. = lilija, Pohl., V.-Cig. i. dr.; — morda napravljeno iz "Limbarska gora", kar je postalo iz nem. Lilienberg, C.

líndək, adj. indecl. eben, glatt, Gor., Dol.-Levst. (M.), BlKr.; lindek kakor miza, Levst. (Rok.); ne more l. govoriti, l. izgovarjati besede, nema l. jezika, er hat keine fertige Zunge, Dol.-Levst. (M.); (lintik mu teče govor, Poh.; — l. človek, gewandt, Poh.); — prim. nem. lind = nicht rauh. (?)

líntvern, m. der Lindwurm, Cig., Kr.; (lintvrt, Ptuj; lintvur, Ormož-Kres); — iz nem.

ljȗb, ljúba, adj. lieb, wert, theuer; ljubi moji otroci! — ni mi ljubo, es ist mir nicht lieb; kakor ti je ljubo, wie du willst; za ljubo imeti (vzeti) kaj, sich mit etwas zufrieden geben, Cig., Jan., C., Met.; (prim. nem. "vorlieb" nehmen) za ljubo imeti koga, kaj, lieb haben, Dict., Trub., Kast.; Bog imej nas za ljubo! Trub.; komu na ljubo, jemandem zu Gefallen ("zulieb"); vso ljubo noč prebedeti, die ganze liebe Nacht durchwachen; ljubi kruhek, das liebe Brot; — ljubi, der Geliebte.

lọ̑jtra, f. = lestva, die Leiter; tudi pl. lojtre, Dol.; — iz nem.

lǫ̑pa, f. das Vorhaus, die Laube (meist sich an ein Haus oder ein anderes Gebäude anschließend), Mur., Cig., Jan.; v lopi pred hišo pijo pivci, Dol.; pred starimi cerkvami se pogostoma nahajajo lope, Kr., Tolm.; die Vorhalle, Cig., Dalm.; — pasja lopa, die Hundshütte, Jurč.; — = veža, jvzhŠt.; — (govori se tudi: lovpa, lojpa); — iz nem. Laube.

lǫ̑tati, -am, vb. impf. löthen; — iz nem.

lǫ́tər, -tra, m. ein unzüchtiger, liederlicher, schlechter Mensch, Dict., Mur., C., Trub., Krelj, Dalm.; — der Kerl (zaničlj.), Poh.-C.; — der Ehemann (zaničlj.), C.; — prim. bav. lotter, liederlicher Mensch, Levst. (Rok.); kor.-nem. der Geliebte.

lōz, m., Cig., iz nem. "Los", pogl. srečka, žreb.

lózən, -zna, adj. abgeschlissen, fadenscheinig; suknja je že vsa lozna; — prim. nem. "lose"?

lȗcati, -am, vb. impf. liegen (v otročjem govoru), Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. lunzen, morgens noch im Bette liegen.

lúlati, -am, vb. impf. pissen (v otročjem govoru); — prim. nem. (dial.) lullen, C.

mȃdra, f. 1) = kuna, C.; — 2) eine Art Pelzhaube der Weiber, M.; — iz nem. Marder.

mágniti, -nem, vb. pf. = megniti, Alas., Dict., M.

májiti, -im, vb. impf. schälen, abrinden, abbasten, Cig., Jan., Gor., Notr., Fr.-C.; piščali m., Schalmeien (durch Entrinden von Weidengerten) machen, M., Npes.-Schein.; koruzo m., den Mais ausziehen, den Kukuruz schälen, Polj.; krompir m. "kakor Gorenjci pravijo", Jurč.; — m. se, sich schelfen: koža (n. pr. na roki) se maji, die Haut schelft sich, Cig., Polj.; — vrbje se maji, von den Weidenruthen lässt sich die Rinde leicht abstreifen, M., Gor.; — prügeln: to so ga majili! M.; — lenobo, lenarta m., auf der faulen Haut liegen, Cig.; lačnega m., sehr hungrig sein, Cig.; tudi: majíti, Dol.; — iz nem. (dial.) maien, dem Baum die Rinde abschälen, Štrek. (Let., Arch.).

mákniti, -nem, vb. pf. = mekniti.

mȃlati, -am, vb. impf. malen; — iz nem.

mȃltra, f. der Schutt, das "Malter": po maltri smrdeti, Npes.-Schein.; — iz nem.

mȃndra, f. = kuna (Marder), Lašče-Levst. (Rok.); — iz nem.

mȃnga 2., f. die Mange, die Glättwalze, (manjga) SlGor.-C.; pogl. monga; — iz nem.

márbəlj, -blja, (-bəljna), m. = marmor, der Marmor, Jan., Volče (Tolm.)-Erj. (Torb.), Gor.; — prim. kor.-nem., bav. marwl, Štrek. (Arch.).

márof, m. der Meierhof; — iz nem.

mȃrtra, f. = muka, die Marter; božja m., das Crucifix; = bridka m.; — božje martre roža, die Feldknopfblume (Knautia arvensis), Josch; — iz nem.; prim. bav. marter = Crucifix, Levst. (Rok.).

mȃrtrati, -am, vb. impf. = mučiti, martern; — iz nem.

mȃs, f. = mera: brez masi, Mur.; — iz nem. Maß.

mèd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje kam? zwischen, unter; vozu med kolesa priti, med ljudi iti; če golob med orle zajde, gotovo smrt najde, Npreg.-Jan. (Slovn.); med ljudi dati knjigo, ein Buch herausgeben; med lačne kruh lomiti, Ravn.; šteti koga med mrtve, unter die Todten rechnen; — B) c. instr. 1) na vprašanje: kje? zwischen, unter; med hišami so vrtovi; — biti med svojimi; med mano in tabo ni razločka; — 2) v partitivnem pomenu: unter; eden med njimi; največji med vsemi; — 3) kaže vzajemno razmerje: unter; med seboj (sabo), untereinander: ljubiti se med sabo; vojaki si dele plen med sabo; — 4) v časnem pomenu: während; med jedjo; med tednom; med potom, unterwegs; med tem (časom), unterdessen; (= med tem toga, ogr.-Mik. (V. Gr. IV. 197., 544.)) med tem ko, während; — II. praef. (le po zgledu drugih jezikov), n. pr. medmet, das Empfindungswort (po lat. interjectio), medčasje, die Zwischenzeit (po nem.).

mę̑łtra, f. die Mulde, Št.-C.; — prim. nem. (dial.) multer = Mulde; stvn. muoltra, C.

mę́rkovca, f. = opica; — prim. nem. Meerkatze, Mik. (Et.).

merodájən, -jna, adj. = odločilen, maßgebend, Jan., nk.; — po nem.

mesár, -rja, m. der Fleischhauer, der Metzger; mrzli m., der Abdecker, der Schinder, Št., ogr.-C.; — prim. nem. (dial.) Kaltschläger.

meštráti, -am, vb. impf. abrichten, üben; — prim. nem. mustern. (?)

mę́žəlj, -žlja, (-žəljna), m. 1) der Prügel, Cig.; ni ga bil navajen drugače učiti, kakor le s palico ali s kakim mežljem, Bes.; — ein Stück Reif, das zwischen einen zu lockeren Reif geschlagen wird, der Philister, V.-Cig.; — 2) der Knoten (z. B. an einer Wiede), Tolm., Cerkljansko-Štrek. (Let.); der Knoten am Faden, die Verwickelung im Garn, Cig.; — prim. nem. Miesel, kleine Holzstücke, Abfälle bei den Böttchern, kor.-nem. mus'l, ein Holzscheit, C. (?)

mə̀žkniti, -nem, vb. pf. blinzelnd blicken, SlN.-C.

mę́žnar, -rja, m. = cerkovnik, der Messner; — iz nem.

mȋr 1., mȋra, mirȗ, m. der Friede; nima mira, er kann nicht zur Ruhe kommen; nimam mira pred njim, er gibt mir keine Ruhe; plačaj, pa bo mir; v hiši sem jaz gospodar, pa mir besedi! und hiemit Punctum! na miru, pri miru pustiti, jemanden in Ruhe lassen; z mirom, ruhig, Dict., Dalm., Gor.; stojte z mirom! Trub.; z mirom pustiti, in der Ruhe lassen, Meg., Trub., Jsvkr., Preš.; (prim. nem. jemanden "zufrieden" lassen); m. storiti, Frieden schließen: mir sta med sabo storila, Dalm.; s čistega mira, ohne Veranlassung, ohne Ursache, BlKr.; — mír, Valj. (Rad).

míšerba, f. die Gelbsucht, Cig., Gor.; iz nem. Missfarbe? C.; (prim. mišvarost, Guts.).

modēl, m. kalup, das Modell, Cig. (T.), Žnid.; modele delati, modellieren, Cig. (T.); — tudi mǫ̑dəł, -dla, po nem. das "Model", Kr.

mọ̑gla, f. = monga, die Mange, die Rolle zum Glätten der Wäsche, vzhŠt.-C.; — prim. nem. Mangel = Mange.

mǫ̑jstər, -tra, m. der Meister; — mojster skaza, der Pfuscher; — tudi: mójster; — iz nem.

mȏłnik, m. podvratnik pri živalih, nader, (prim. kor.-nem. mulle f. mürrischer, hängender Mund, bav. molla, Schmerbauch), Štrek. (Let.).

mọ̑nga, f. die Zeugrolle, die Mange, V.-Cig., Cig., Jan., Bes., DZ., Kr.; (monga, Gor., munga, Dol.); — prim. nem. Mange.

mǫ́t 2., f. der Wille, die Laune, die Lust, die Neigung, C., Št.; poj, če imaš mot, C.; vesele, dobre, žalostne moti, C.; — iz nem. Muth.

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar