Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

kléti kólnem [u̯nnedov., kolníte tudi kólnite; klél; nam. klét in klèt (ẹ́ ọ́) 
  1. 1. uporabljati grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: navadil se je kleti; vozniki so vpili in kleli; kolne kot Turek zelo; ekspr. klel je, da se je vse bliskalo zelo
    // hudič! je potihem klel
  2. 2. nav. ekspr. izražati sovraštvo, odpor, navadno s takimi besedami, besednimi zvezami: klela je njegovo žlahto / kolne dan, ko se je rodil / vola je s hudičem klel zmerjal, psoval
    ♦ 
    rel. zelo nespoštljivo, žaljivo izražati se o Bogu, svetih osebah ali stvareh
nèspoštljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki mu manjka spoštljivosti, vljudnosti: fant je precej nespoštljiv / nespoštljiv odnos do sodelavcev / nespoštljiva beseda, kritika
pocéstnica -e ž (ẹ̑) slabš. prostitutka, ki si pridobiva stranke na cesti, ulici: ulice, na katerih postavajo pocestnice; zgodbe o pocestnicah; ravna z njo kot s pocestnico zelo nespoštljivo
// družiti se s pocestnicami vlačugami, prostitutkami; postala je prava pocestnica
zakléti -kólnem [u̯ndov., zakolníte tudi zakólnite; zaklél; nam. zaklét in zaklèt (ẹ́ ọ́) 
  1. 1. uporabiti grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: ko je odhajal, je zaklel; jezno, polglasno zakleti; zakleti po tuje; ekspr. zaklel je, da se je vse treslo zelo
    // preh., star. zaklel je svojega sina preklel
    // hudič, je zaklel
     
    rel. zelo nespoštljivo, žaljivo izraziti se o Bogu, svetih osebah ali stvareh
  2. 2. po ljudskem verovanju izreči besedo, besede, ki povzročijo
    1. a) da kdo ali kaj izgubi kako dobro, zaželeno naravno lastnost, sposobnost: zakleti zemljo, da ne rodi
    2. b) da se kaj hudega odvrne, izgubi moč: zakleti neurje, točo
    3. c) da se kdo ali kaj spremeni v kaj nižjega, slabšega: čarovnica je deklico zaklela; zakleti v kačo
    4. č) da kdo kam pride, od koder se ne more rešiti: zaklela bi ga v pekel / zakleti koga v samoto
Število zadetkov: 4