Deljenje besed »država« in »krščanstvo«Zanima me, kako pravilno delimo naslednje besede:
država = dr-žavakrščanstvo = kr-ščanstvo
Ali lahko tudi delimo imena oseb, mest in tujne besede?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
ferahtanje -a (ferahtanje, ferahtajne, ferahtajnje) samostalnik srednjega spola1. zelo negativen odnos do koga/česa, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevanje, prezir
1.1 kogarod. kazanje takega odnosa do koga/česa z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramotenje, zasramovanje
1.2 česa odklanjanje, nepriznavanje zaradi takega odnosa; SODOBNA USTREZNICA: zavračanje
FREKVENCA: 67 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
kléti kôlnem [kou̯nem] nedov., kolníte tudi kôlnite; klél; nam. klét in klèt (ẹ́ ó) 1. uporabljati grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: navadil se je kleti;
vozniki so vpili in kleli;
kolne kot Turek zelo;
ekspr. klel je, da se je vse bliskalo zelo / hudič! je po tihem klel 2. nav. ekspr. izražati sovraštvo, odpor, navadno s takimi besedami, besednimi zvezami: klela je njegovo žlahto / kolne dan, ko se je rodil / vola je s hudičem klel zmerjal, psoval
♦ rel. zelo nespoštljivo, žaljivo izražati se o Bogu, svetih osebah ali stvarehkléti se star.
prisegati, zaklinjati se: na čast, pri vseh svetnikih se ti kolnem, da ni bilo res; zaman se je klel, da je nedolžen
kolnèč -éča -e in kolnóč -a -e zastar.:
vrnil se je pijan in kolneč; policaj je kričal na kolneče moške
klét -a -o star.
preklet: kleta usoda
● zastar. naš kleti sovražnik nespravljiv, zaklet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
neprešerno prisl. objestno, predrzno, nespoštljivo:
koku tedaj ſe ſmeiſte potſtopit taku nepreshernu pred oblizam boshim ſtati (V, 454) ǀ koku bom mogla pred oblizhe Rihteria Nebeskiga priti, kateriga taku napreshernu ſim reshalila (V, 539)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
nepridno [neprídno]
prislovnespoštljivo, brez spoštovanja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
nepridno prisl. 1. nespoštljivo:
nej sadosti de ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh, ampak ſi dolshan tuistù zhastiti 2. nekoristno:
Nepuſtite pretezhi ene ure, en dan, ene minute nenuznu, inu nepridnu ǀ nepridnu tedne, meſize, inu lejta dopernesesh
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
nèspoštljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í) ki mu manjka spoštljivosti, vljudnosti: fant je precej nespoštljiv / nespoštljiv odnos do sodelavcev / nespoštljiva beseda, kritika nèspoštljívo prisl.:
zelo nespoštljivo je govoril o njem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
nespoštljiv pridevnikPRIMERJAJ: nespoštljivo
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
nèspoštljívo nač. prisl. (ȅí) ~ govoriti o kom
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
nespoštljivo prislovPRIMERJAJ: nespoštljiv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
pocéstnica -e ž (ẹ̑) slabš. prostitutka, ki si pridobiva stranke na cesti, ulici: ulice, na katerih postavajo pocestnice;
zgodbe o pocestnicah;
ravna z njo kot s pocestnico zelo nespoštljivo / družiti se s pocestnicami vlačugami, prostitutkami; postala je prava pocestnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
pometati ► pȯˈmėtat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
prevzetno prisl. oholo, prevzetno, nespoštljivo:
preusetnu do ſonza je hotel letejti ǀ preusetnu ſe je potſtopil perblishat bres prave spuvidi k' S. Obhailu ǀ krajl Baldaſſar je preuſetnu pyl s'te shegnane poſſode ǀ ſte doſegle taiſtu, kar preuſetnu ſo Lucifer, Adam inu Eva sheleli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
razžalítev -tve
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024
zakléti -kôlnem [zakou̯nem] dov., zakolníte tudi zakôlnite; zaklél; nam. zaklét in zaklèt (ẹ́ ó) 1. uporabiti grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: ko je odhajal, je zaklel;
jezno, polglasno zakleti;
zakleti po tuje;
ekspr. zaklel je, da se je vse treslo zelo / preh., star. zaklel je svojega sina preklel / hudič, je zaklel
♦ rel. zelo nespoštljivo, žaljivo izraziti se o Bogu, svetih osebah ali stvareh2. po ljudskem verovanju izreči besedo, besede, ki povzročijoa) da kdo ali kaj izgubi kako dobro, zaželeno naravno lastnost, sposobnost: zakleti zemljo, da ne rodi b) da se kaj hudega odvrne, izgubi moč: zakleti neurje, točo c) da se kdo ali kaj spremeni v kaj nižjega, slabšega: čarovnica je deklico zaklela;
zakleti v kačo č) da kdo kam pride, od koder se ne more rešiti: zaklela bi ga v pekel / zakleti koga v samoto zakléti se ekspr.
podkrepljeno s kletvijo izraziti svojo odločitev, sklep glede česa: zaklel se je, da jo bo dobil / hudič naj me vzame, če bom še šel tja, se je zaklel / policija se je zaklela napraviti red trdno odločila
● star. na to se lahko stokrat zakolnem prisežem; ekspr. zdelo se je, kot da so se vsi zakleli proti njemu kot da so vsi trdno odločeni, da mu nasprotujejo, ga onemogočijo
zaklét -a -o
1. deležnik od zakleti: zaklet grad; zakleta kraljična; stvar se je, kot bi bilo zakleto, slabo končala
2. ekspr. velik, nepopustljiv: zaklet sovražnik alkohola
3. knjiž., navadno v povedni rabi prisiljen v kako stanje, iz katerega se ne da rešiti: usta, zakleta v molk / hiša, v katero so bili zakleti v kateri so bili prisiljeni živeti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
žaljív žaljíva žaljívo pridevnik [žaljíu̯ žaljíva žaljívo] 1. ki navadno na neprimeren, nespoštljiv način govori, dela kaj z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak1.1. ki kaže, izraža tako neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje
STALNE ZVEZE: žaljiva obdolžitev ETIMOLOGIJA: ↑žaliti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
žaljívost žaljívosti samostalnik ženskega spola [žaljívost] 1. navadno neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak1.1. lastnost česa, da kaže, izraža tako neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje
1.2. iz prava lastnost česa, da namerno širi, izpostavlja domnevne, neresnične trditve o drugem z namenom škodovanja njegovi časti in ugledu
ETIMOLOGIJA: ↑žaljiv
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.