Deljenje besed »država« in »krščanstvo«

Zanima me, kako pravilno delimo naslednje besede:

država = dr-žavakrščanstvo = kr-ščanstvo

Ali lahko tudi delimo imena oseb, mest in tujne besede?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 3. 2024.

ferahtanje -a (ferahtanje, ferahtajne, ferahtajnje) samostalnik srednjega spola
1. zelo negativen odnos do koga/česa, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevanje, prezir
1.1 kogarod. kazanje takega odnosa do koga/česa z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramotenje, zasramovanje
1.2 česa odklanjanje, nepriznavanje zaradi takega odnosa; SODOBNA USTREZNICA: zavračanje
FREKVENCA: 67 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 3. 2024.

kléti kôlnem [kou̯nemnedov., kolníte tudi kôlnite; klél; nam. klét in klèt (ẹ́ ó)
1. uporabljati grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: navadil se je kleti; vozniki so vpili in kleli; kolne kot Turek zelo; ekspr. klel je, da se je vse bliskalo zelo / hudič! je po tihem klel
2. nav. ekspr. izražati sovraštvo, odpor, navadno s takimi besedami, besednimi zvezami: klela je njegovo žlahto / kolne dan, ko se je rodil / vola je s hudičem klel zmerjal, psoval
♦ 
rel. zelo nespoštljivo, žaljivo izražati se o Bogu, svetih osebah ali stvareh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 3. 2024.

neprešerno prisl. objestno, predrzno, nespoštljivo: koku tedaj ſe ſmeiſte potſtopit taku nepreshernu pred oblizam boshim ſtati (V, 454) ǀ koku bom mogla pred oblizhe Rihteria Nebeskiga priti, kateriga taku napreshernu ſim reshalila (V, 539)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 3. 2024.

nepridno [neprídno] prislov

nespoštljivo, brez spoštovanja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 3. 2024.

nepridno prisl. 1. nespoštljivo: nej sadosti de ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh, ampak ſi dolshan tuistù zhastiti 2. nekoristno: Nepuſtite pretezhi ene ure, en dan, ene minute nenuznu, inu nepridnu ǀ nepridnu tedne, meſize, inu lejta dopernesesh

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 3. 2024.

nèspoštljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki mu manjka spoštljivosti, vljudnosti: fant je precej nespoštljiv / nespoštljiv odnos do sodelavcev / nespoštljiva beseda, kritika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 3. 2024.

nespoštljiv pridevnik

PRIMERJAJ: nespoštljivo

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nèspoštljívo nač. prisl. (ȅí) ~ govoriti o kom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 3. 2024.

pocéstnica -e ž (ẹ̑)
slabš. prostitutka, ki si pridobiva stranke na cesti, ulici: ulice, na katerih postavajo pocestnice; zgodbe o pocestnicah; ravna z njo kot s pocestnico zelo nespoštljivo / družiti se s pocestnicami vlačugami, prostitutkami; postala je prava pocestnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 3. 2024.

pometatipȯˈmėtat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 3. 2024.

prevzetno prisl. oholo, prevzetno, nespoštljivo: preusetnu do ſonza je hotel letejti ǀ preusetnu ſe je potſtopil perblishat bres prave spuvidi k' S. Obhailu ǀ krajl Baldaſſar je preuſetnu pyl s'te shegnane poſſode ǀ ſte doſegle taiſtu, kar preuſetnu ſo Lucifer, Adam inu Eva sheleli

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 3. 2024.

razžalítev -tve ž
nevljudno, nespoštljivo dejanje, govorjenje, s katerim se povzroči čustvena prizadetost kogapojmovnik
SINONIMI:
žalitev, pravn. injurija, knj.izroč. razžaljenje
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik besedna razžalitev  pojmovnik dejanska razžalitev  pojmovnik simbolična razžalitev

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 3. 2024

zakléti -kôlnem [zakou̯nemdov., zakolníte tudi zakôlnite; zaklél; nam. zaklét in zaklèt (ẹ́ ó)
1. uporabiti grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: ko je odhajal, je zaklel; jezno, polglasno zakleti; zakleti po tuje; ekspr. zaklel je, da se je vse treslo zelo / preh., star. zaklel je svojega sina preklel / hudič, je zaklel
 
rel. zelo nespoštljivo, žaljivo izraziti se o Bogu, svetih osebah ali stvareh
2. po ljudskem verovanju izreči besedo, besede, ki povzročijo
a) da kdo ali kaj izgubi kako dobro, zaželeno naravno lastnost, sposobnost: zakleti zemljo, da ne rodi
b) da se kaj hudega odvrne, izgubi moč: zakleti neurje, točo
c) da se kdo ali kaj spremeni v kaj nižjega, slabšega: čarovnica je deklico zaklela; zakleti v kačo
č) da kdo kam pride, od koder se ne more rešiti: zaklela bi ga v pekel / zakleti koga v samoto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 3. 2024.

žaljív žaljíva žaljívo pridevnik [žaljíu̯ žaljíva žaljívo] STALNE ZVEZE: žaljiva obdolžitev
ETIMOLOGIJA: žaliti
žaljívost žaljívosti samostalnik ženskega spola [žaljívost] ETIMOLOGIJA: žaljiv
Število zadetkov: 16