govorjênje -a s (é) glagolnik od govoriti: govorjenje mu škoduje;
slišati je bilo govorjenje in smeh;
izražati misli z govorjenjem;
zbudilo ga je glasno, mrmrajoče govorjenje ljudi;
ima svoj način govorjenja / jezilo ga je govorjenje tega gizdalina; duhovito govorjenje; nizkotno, robato govorjenje / o literaturi je bilo mnogo govorjenja / dogodek je povzročil veliko govorjenja po mestu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
nizkôten -tna -o prid. (ó) nav. ekspr. ki ima negativne moralne lastnosti: nizkoten človek / nizkotni nagibi; nizkotne pobude / nizkotno govorjenjenizkôtno prisl.: nizkotno ravnati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
nizkôtnost -i ž (ó) nav. ekspr. lastnost, značilnost nizkotnega človeka: njegova nizkotnost ni poznala mej / nizkotnost misli in besed // nizkotno dejanje: kakšne nizkotnosti je počenjal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
petolízništvo -a s (ȋ) slabš. petolizniško vedenje ali ravnanje: hlapčevsko, nizkotno petolizništvo;
klečeplazenje in petolizništvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.