priznáti -znám
dovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj z besedami, kretnjami izraziti kaj 'dogodek, dejanje, pojav, čustva'
Obtoženec je (sodniku) priznal dejanje.
2.
kdo/kaj z besedami, kretnjami izraziti kaj 'stanje, lastnost'
Priznal (jim) je svojo nesposobnost vodenja.
3.
kdo/kaj razumsko sprejeti koga/kaj
Priznati novo državo.
4.
kdo/kaj upravičeno prisoditi komu/čemu kaj 'stanje, lastnost'
Delavcu so priznali dodatek za ločeno življenje.
tožíti in tóžiti -im
nedovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj z neglasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje
/Zaradi zares slabih razmer/ so ljudje kar naprej tožili in se jezili.
2.
kdo/kaj z obsojajo čim govorjenjem označevati koga/kaj
/Brez uspeha/ ga je kar nekaj let tožila (za očetovstvo).
3.
kdo/kaj z neglasnim govorjenjem nejevoljno izražati komu/čemu kaj / o čem
/Stalno, kot največji revež/ jim toži, koliko dolgov da ima.