Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024

animírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročiti koga/kaj prizadevn-o/-ega za koga/kaj
Prijatelj ga je (z obljubami) animiral še za resnejši trening.
2.
iz gledališča kdo/kaj oživiti kaj
Igralci so animirali lutko (z različno dolgimi nitmi oziroma vrvicami).
atestírati -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj kakovostno označiti koga/kaj kot ustrezn-ega/-o
Atestirali so material.
bájati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja, neobčevalno knjižno
kdo neverjetno pripovedovati kaj / o čem
/Zavzeto/ (jim) je bajala zgodbe o prvih poselitvah.
bárvati -am nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj po-/pre-krivati koga/kaj
Lase si je barvala /sama / z zeleno / zeleno/.
2.
kdo/kaj delati koga/kaj obarvan-o/-ega
Otroci barvajo risbice.
3.
iz medicine kdo/kaj delati kaj obarvano
Barvali so histološki preparat.
bíti1 bíjem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Dež bije v okna.
1.1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož bije /s pestjo/ po mizi.
2.
kdo/kaj udarjati koga/kaj / po kom/čem / kod
Bili so ga /do krvi/.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj imeti kaj
Bijejo odločilno bitko.
4.
v zvezi z ura kaj naznanjati koliko
Ura bije dve.
5.
nav. v zvezi s srce kaj sunkovito premikati se
Srce (mu) še bije.
6.
v zvezi z biti plat zvona kdo/kaj naznanjati kaj
Ob toči je v zvoniku začel biti plat zvona.
7.
kdo/kaj prihajati iz/od koga/česa / od kod
Iz zidu bije hlad.
8.
iz narodopisja kdo skuša prevrniti kaj 'stoječ predmet'
Otroci bijejo kozo.
9.
iz narodopisja kdo skuša uganiti koga 'storilca'
Včasih je staro in mlado bilo rihtarja.
blodíti in blóditi -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj premikati se
Karavana blodi (po puščavi).
2.
kdo zmedeno govoriti, izražati kaj / o čem
/V vročici/ je blodil.
3.
kdo spravljati koga/kaj
Misel na dekle ga blodi.
blúziti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, slengovsko
1.
čustvenostno kdo/kaj vsebinsko prazno govoriti
Nekateri radi bluzijo.
2.
čustvenostno kdo/kaj s praznim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je /na vsa usta/ bluzil o dolžnostih.
bóbnati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj igrati na boben
Bobna (koračnico) /kar po mizi/.
2.
kdo/kaj sunkovito udarjati ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož /s prsti/ bobna po mizi.
3.
čustvenostno kdo/kaj namerno sporočati za koga/kaj
Znanka je bobnala (naokoli), da bo čez teden dni poroka.
bogatíti -ím nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj delati koga/kaj bogat-o/-ega
Kupčije in špekulacije so jih /vedno bolj/ bogatile.
2.
kdo/kaj večati kaj
/Z neverjetno vztrajnostjo/ si je bogatil vedenje o določenih stvareh.
3.
kdo/kaj delati kaj boljše
Časopis so bogatili /z ilustracijami/.
bráti bêrem nedovršni glagol, glagol razumevanja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Zna brati in pisati.
2.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem
Kar naprej je nekaj brala.
2.1.
kdo/kaj razumevati kaj
Naučil se je brati sledove.
3.
kdo/kaj biti sposoben, znati, obvladati kaj 'jezik'
Bere šest jezikov.
4.
kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'misli, čustva'
Usodo si je brala /iz kart/.
5.
kdo/kaj nabirati kaj
/Navadno/ so brali želod (za svinje).
6.
iz radiotehnike kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Napovedovalec bere /v živo/.
7.
iz šolstva kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Učitelj bere naprej, učenci pa za njim.
8.
iz tiskarstva kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'korekture'
Berejo korekture.
bútati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj sunkovito zadevati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Butala ga je po glavi.
1.1.
kdo/kaj dregati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Butal ga je /s komolcem pod rebra/.
2.
čustvenostno kdo/kaj dajati močne, zamolkle glasove
(V hribih, nedaleč) butajo topovi.
celíti se in céliti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj delati se cel-a-o
Rana se /nerada/ celi.
čárati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
1.
kdo s skrivnostnimi silami vplivati na naravo
Čarovnice so /zavzeto/ čarale.
2.
čustvenostno kdo neopredeljeno delati, izdelovati kaj
Kar nekaj čarajo (iz tistega).
3.
slengovsko, čustvenostno kdo/kaj neverjetno pripovedovati kaj
/Zavzeto/ (jim) je čaral zgodbe o prvih poselitvah.
čečkáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja, slabšalno
1.
kdo nerazločno, grdo pisati brez pravega namena
Otroci radi /veliko/ čečkajo (po zidovih).
2.
kdo nerazločno, nezainteresirano pisati kaj / o čem
Nekaj si /prizadevno in z neverjetno voljo/ čečka (v notes).
čvekáti -ám nedovršni glagol, glagol govorjenja, slabšalno
1.
čustvenostno kdo/kaj vsebinsko prazno, nespametno govoriti
Nekatere ženske rade čvekajo.
2.
čustvenostno kdo/kaj s praznim, nespametnim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je /na dolgo in široko/ čvekal o dolžnostih.
debatírati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj neposredno govoriti v javnosti
Na sestanku je (z njimi) debatiral (trenutne razmere / o trenutnih razmerah).
2.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati mnenja, misli o čem
/Vneto/ so /kot zelo sproščeni/ debatirali o vsakdanjih stvareh.
2.1.
nekdo/nekaj izmenjavati mnenja, misli o čem
O teh stvareh se /javno/ debatira.
dogovoríti se -ím se dovršni glagol, glagol govorjenja
navadno osebek v dvojini ali množini kdo/kaj z govorjenjem se skupaj opredeliti za koga/kaj / o kom/čem
(S pogajalsko skupino) so se dogovorili o spornih vprašanjih.
dopisováti si -újem si nedovršni glagol, glagol ravnanja, navadno v dvojini ali množini
kdo pisno izmenjavati si mnenja, misli
(S starši) si je dopisoval (o vsakdanjih stvareh).
dorêči -rêčem dovršni glagol, glagol govorjenja
kdo izreči kaj / o čem do konca
Končno je dorekel, kar ga je dolgo težilo.
dostáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja (govorjenja)
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj poslati komu/čemu koga/kaj
Kupljeno blago jim /po želji/ dostavimo (na dom).
2.
kdo/kaj dodatno povedati kaj
(Besedilu) je dostavil še nekaj nujno potrebnih besed.
drégati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj narahlo udarjati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
(Z vejico) ga je dregal /v glavo/.
drobíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj deliti koga/kaj
Mati (jim) je žgance drobila (v kavo).
2.
kdo/kaj hoditi s kratkimi, hitrimi koraki premikati se s korakanjem
Otrok je drobil /zraven matere/ (proti hiši).
3.
čustvenostno kdo/kaj z živahnim govorjenjem, oglašanjem lahkotno izražati kaj / o čem
Kar naprej je /brez razmisleka/ nekaj drobila.
4.
čustvenostno kdo/kaj po malem, počasi jesti kaj
/Počasi in z užitkom/ je drobil velik kos kruha.
5.
čustvenostno kaj ena kom erno kratko, hitro udarjati v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/na čem / pred/med/za/med kom/čim / kod / kam / kje
Dež je drobil na pločevinaste strehe.
6.
iz lovstva kaj peti začetni del speva
Divji petelin drobi.
7.
iz matematike kdo pretvarjati višje merske enote v nižje pri/po/ob čem / pred/med/za čim / kje / kdaj
Pri računanju enačb drobi.
dŕzniti se -em si in dŕzniti si -em se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol, v pomožniški vlogi
1.
kdo/kaj izraziti odločnost za kako dejanje zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev zaradi česa / o kom/čem / pred kom/čim / kdaj / kam
Na starost si je drznil beračiti.
1.1.

Drznil si je od doma.
dvómiti -im in dvomíti -im nedovršni glagol, glagol mišljenja
1.
kdo/kaj izražati dvom, dvome
Kar naprej dvomi.
2.
kdo/kaj pozitivno, negativno meniti kaj / o kom/čem / nad kom/čim
/Zelo neupravičeno/ dvomi vanj.
evropeizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj narediti koga/kaj ustrezn-ega/-o evropskemu načinu življenja
Vlada je začela /počasi/ evropeizirati državo.
fantazírati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
1.
kdo vzneseno, navadno neuresničljivo govoriti kaj / čem
/Zavzeto/ (mu) fantazira, kako bo odpotovala živet na drugi konec sveta.
2.
kdo sanjati kaj / o čem neuresničljivo/o neuresničljivem
/Zavzeto/ je fantaziral, da je videl nekoga.
frazáriti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, slabšalno
1.
čustvenostno kdo/kaj navadno vsebinsko prazno govoriti v frazah
Nekateri radi /na vse kriplje/ frazarijo.
2.
čustvenostno kdo/kaj s praznim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je /na dolgo in široko/ frazaril o dolžnostih.
garantírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj obljubiti komu/čemu kaj / o čem
/Brez zadržkov/ jim je garantiral nagrado.
glasováti -újem dovršni in nedovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj ustno in pismeno izraziti odločitev ali mnenje proti komu/čemu / za koga/kaj / o kom/čem
/Z dvigom rok/ je večina volivcev glasovala proti predlogu.
godrnjáti -ám nedovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
1.
kdo/kaj z neglasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje
/Zaradi zares slabih razmer/ so ljudje kar naprej godrnjali in se jezili.
2.
kdo/kaj z neglasnim govorjenjem nejevoljno izražati kaj / o čem
Začel je nekaj mencati in godrnjati.
gósti gódem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, redko
1.
kdo/kaj igrati glasbo
/Lepo/ zna gosti (na citre in kontrabas).
2.
čustvenostno kdo/kaj navadno jezno govoriti
/Stalno sam pri sebi trdovratno/ gode (eno in isto).
3.
čustvenostno kdo/kaj povzročati komu/čemu
Otroci so obljubili, da jima ne bodo več tako (in take) godli.
govoríčiti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
čustvenostno kdo/kaj vsebinsko prazno govoriti
Nekatere ženske rade govoričijo.
2.
čustvenostno kdo/kaj s praznim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je govoričil o dolžnostih.
govoríti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
Govori /kot navit/.
1.1.
kdo/kaj biti sposoben oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
Naša papiga govori.
2.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem
Kar naprej je nekaj govorila.
2.1.
kdo/kaj z jezikovnimi sredstvi izražati kaj / o čem
Avtor govori o tem vprašanju /z zaskrbljenostjo/.
3.
kdo/kaj znati, obvladati kaj 'jezik'
Govori šest jezikov.
4.
kdo/kaj neposredno podajati v javnosti
Na sestanku je /kot vodilni izvedenec/ govoril (o trenutnih razmerah).
5.
navadno v 3. osebi kdo/kaj širiti kaj / o čem
O njem govorijo čudne stvari.
5.1.
nekdo/nekaj širiti kaj / o čem
O tem se je govorilo, da je praktično neuresničljivo.
5.2.
kdo/kaj izražati kaj / o čem
Pohištvo govori o dobrem okusu lastnikov.
6.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati mnenja, misli o čem
/Vneto/ so govorili o vsakdanjih stvareh.
6.1.
nekdo izmenjavati mnenja, misli o čem
O teh stvareh se javno govori in piše.
7.
čustvenostno, navadno osebek v dvojini ali množini kdo/kaj biti v normalnih odnosih
Soseda spet ne govorita.
gréti gréjem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kaj oddajati, dajati toploto, povzročati občutek toplote
Peč in kožuh /skupaj ali posamič, dobro/ grejeta.
2.
kdo/kaj delati koga/kaj topl-ega/-o
Vsak večer (mu) greje kosilo.
integrírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj delati, narediti se skupn-ega/-o
Podjetji se /iz ekonomskih razlogov/ nameravata integrirati (še z drugimi sorodnimi podjetji).
2.
kdo/kaj vključevati se
Podjetji sta se integrirali (v eno firmo).
intervjúvati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
kdo/kaj poprositi koga/kaj
Kar nekaj ljudi so intervjuvali o novonastalih razmerah.
íti grém in grèm nedovršni in dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem
Šel je (po prehodu za pešce).
1.1.
kdo/kaj premikati se kod / kam v določeno smer sploh
Ko gre vlak (skozi tunel), je treba zapreti okna.
2.
kdo/kaj premikati se na/v kaj / kam
Vsak dan gre na pokopališče.
2.1.
kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v/po kaj
Šel je k sorodnikom na obisk.
2.2.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj
Šel je k izpitu.
3.
kdo/kaj premikati se iz/z/od koga/česa / od kod
Čas je, da gredo od tod.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj pojavljati se iz/do česa / od kod , premikati se iz/do česa / od kod/ v kaj / kam
Iz dimnika gre dim.
4.1.
kdo/kaj premi kaj oč se pojavljati
Že tri dni gre dež.
4.2.
kdo/kaj širiti se od—do česa / v/na kaj / po kom/čem / kam / kod
Novica je šla od vasi do vasi.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj potegniti, seči, vrtati čez/skozi/v/na koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Šel je /z roko/ čez čelo.
6.
knjižno pogovorno kaj teči, delovati
Stope so še vedno šle.
7.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica gre mimo kraja.
8.
kaj obstajati, dogajati se
Gibanje gre /v krogu/.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj
9.1.
biti usmerjen v/na kaj / kam
Šli so v boljšo prihodnost.
9.2.
biti v stanju usmerjenosti pred/na/v kaj / kam
Ura gre naprej/nazaj.
9.3.
pridružiti se k/h komu/čemu , vstopiti v/med koga/kaj
Šel je k partizanom/tabornikom.
10.
knjižno pogovorno kaj biti dostopno, razumljivo komu
Matematika mu ne gre.
10.1.
kaj biti všeč, tekniti komu
Meso mu gre, polenta mu ne gre.
11.
knjižno pogovorno kaj biti določeno, pripadati komu
Delež gre podjetju.
12.
kdo/kaj biti glede na obseg, količino postavljeno v kaj
V sobo gresta le miza in kavč.
12.1.
kdo/kaj biti glede na velikost, obliko postavljeno v/na kaj
Ta ključ gre v ključavnico, te rokavice ne gredo na njegove roke.
12.2.
kdo/kaj biti glede na estetske lastnosti postavljeno k čemu
K tej obleki gredo /kot edini ustrezni/ visoki čevlji.
12.3.
kdo/kaj biti glede na kvaliteto postavljeno v kaj
To gre v tretji kakovostni razred.
13.
brezosebnobiti nedopustno kaj
Ne gre dvomiti o tem.
14.
knjižno pogovorno kdo/kaj nepričakovano narediti kaj
Ti mu greš takole nagajati.
15.
knjižno pogovorno kaj miniti, minevati
Čas (mu) gre počasi.
16.
knjižno pogovorno kaj porabiti, potrošiti
To blago je že zdavnaj šlo.
16.1.
kaj uničiti se, pokvariti se
Guma je šla.
izdáti se -dám se dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
kdo/kaj izraziti resnico o sebi
Izdal se je /pri govorjenju / z govorjenjem/.
izgovoríti -ím dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj z besedami izraziti kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Avtomat je /precej nejasno/ izgovoril določene glasove.
2.
kdo/kaj z dogovorom zagotoviti komu/čemu koga/kaj
/Zelo težko/ si je izgovoril pol posestva.
3.
kdo/kaj opravičiti koga/kaj
/Pred gosti/ je izgovorila svojega precej nagajivega otroka.
4.
iz jezikoslovja kdo/kaj glasovno izraziti kaj
Teorija o tem, kako /pravilno/ izgovarjamo samoglasnike.
izjáviti -im dovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj z besedami javno izraziti kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Neko pripombo (jim) je /namenoma/ izjavil /skozi nos/.
izkázati se tudi izkazáti se -kážem se tudi skázati se tudi skazáti se skážem se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj potrditi se
Reševalci so se (ob nesreči) /zelo/ izkazali.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izražati se za koga/kaj / s kom/čim
Na koncu se je izkazal za pristaša kritizirane stranke.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj predstaviti se
Izkazal se je /kot vešč in sploh iznadljiv voditelj/.
4.
navadno v 3. osebi, v oslabljenem pomenu kaj postati jasno, očitno, pokazati se
/Pri priči/ se je izkazalo, da stvari ne držijo.
izpopolníti se in izpopólniti se -im se tudi spopolníti se in spopólniti se dovršni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj postati boljši, popolnejši
Ljudje so se v teh letih izpopolnili.
izprášati tudi izprašáti -am dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj določiti koga/kaj za odgovore
/S strogim pogledom/ je izprašal sina.
2.
kdo/kaj povprašati o/po kom/čem
Izprašali so (ga) po trenutnem statusu in finančnih zmožnostih.
3.
kdo/kaj preveriti koga/kaj iz česa / pri čem
Dijaka je izprašal iz osnov matematike.
izravnáti -ám tudi zravnáti -ám dovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: ravnáti 1
2.
kdo/kaj ukiniti kaj
/Z uvidom na vse možne posledice/ so izravnali preostre ovinke.
3.
kdo/kaj narediti koga/kaj enak-ega/-o, enakovredn-ega/-o
Slikar je /namenoma/ izravnal nekaj vodilnih elementov na sliki.
4.
iz matematike kdo/kaj izpustiti, izničiti kaj
V postopku računanja je izravnal enačbo.
izráziti se -im se dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj uporabiti jezik za podajanje, posredovanje o čem 'mislih, čustvih'
/Jasno/ se je izrazil o petju / o prireditvi.
2.
kaj pojaviti se kot zunanja podoba, znamenje v kom/čem
V njegovih očeh se je izrazila groza, žalost.
izrážati se -am se nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj uporabljati jezik za podajanje, posredovanje o čem 'mislih, čustvih'
/Jasno/ se je izražal o petju / o prireditvi.
2.
kdo/kaj biti viden, kazati se v čem
Ljubezen do domovine se izraža v njegovem delu.
izrêči -rêčem dovršni glagol, glagol govorjenja
GLEJ: rêči 1
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj glasovno izoblikovati, izraziti z govorilnimi organi komu/čemu kaj
Izrekli so jim sožalje.
3.
iz prava kdo/kaj sporočiti komu/čemu 'obtožencu' kaj
Obtožencu so izrekli dokončno obsodbo.
izrêči se za -rêčem se za dovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj namensko posredovati za koga/kaj / o kom/čem
/Jasno/ se je izrekel za sprejetje zakona / o sprejetju zakona.
izvésti -vézem in izvêsti -vêzem dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
kdo/kaj narediti koga/kaj bolj lep-ega/-o, uporabnejšega koga/kaj s kom/čim
Z zlato nitko si je /sicer strojno/ izvezla izvirni vzorec (za namizni prt).
jezikáti -ám nedovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
v posplošenem pomenu kdo neumestno gostobesedno govoriti
Kar naprej jezika /kot raztrgan dohtar/.
jezíti se1 -ím se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati se jezn-o/-ega
Ni vedel, če bi se smejal ali jezil.
2.
kdo/kaj jezno odzivati se zaradi koga/česa / na/za koga/kaj
/Največkrat/ se jezi sam nase.
3.
iz igralništva kdo/kaj delati se jezn-o/-ega
Igrali so Človek ne jezi se.
kapitalizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj napraviti, delati koga/kaj kapitalističn-ega/-o
Nove družbene razmere so družbeni razred /na novo/ kapitalizirale.
2.
kdo/kaj spremeniti kaj v kapital
Družba je /ponovno/ kapitalizirala prihranke.
3.
iz finančništva kdo/kaj pripisati kaj h glavnici
Kapitalizirali so obresti.
klepetáti -ám in -éčem nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj sproščeno pogovarjati se
(Z njo) /posebej/ rada klepeta.
2.
kaj dajati ostre glasove
Zobje so (ji) klepetali /od mraza/.
komentírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj govoriti, poročati kaj / o čem
Vedno kaj /protestno/ komentira.
krasíti -ím nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
kdo/kaj delati koga/kaj lep-ega/-o
Stene (jim) je krasil (z različnimi motivi).
kvantáti -ám nedovršni glagol, glagol govorjenja, slabšalno
1.
kdo/kaj vsebinsko prazno, nespametno govoriti
Nekateri prav radi kvantajo.
2.
čustvenostno kdo/kaj s praznim, nespametnim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je /na dolgo in široko/ kvantal o dolžnostih.
lansírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati, usmeriti koga/kaj z določenim namenom/ciljem
Nov izdelek so /v manjših poskusnih serijah/ skušali lansirati (na vse malo večje trge po državi).
lesketáti se -ám se in -éčem se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izražati se
Solze se (ji) lesketajo (v očeh).
2.
kdo/kaj delati se svetel
Zvezde se lesketajo /bolj kot prej/.
3.
čustvenostno kaj delati se svetel, bel-o/-a
Dekletova polt se (ji) je lesketala /v mraku/.
licencírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uradno potrditi, potrjevati koga/kaj za ustrezn-ega/-o
/Z veseljem/ so licencirali objekte in tekmovalno traso.
2.
iz veterine, v posplošenem pomenu kdo/kaj uradno potrditi, potrjevati koga/kaj za ustrezn-ega/-o
(V njegovem hlevu) so licencirali vse bike in žrebce.
mánjkati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj ne biti navzoč
Manjka (na sestanku / pri pouku).
2.
navadno v 3. osebi koga/česa ne biti v zadostni količini
Zmeraj (mu) manjka denarja.
3.
navadno v 3. osebi kdo/kaj ne biti dostopen, dosegljiv
Manjka (mu) dobra vzgoja.
4.
brezosebno, v oslabljenem pomenudati možnost do česa / za kaj
/Za las/ je manjkalo, da nisem umrl.
márati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) (naklonski) glagol, navadno z nikalnico
1.
kdo/kaj izražati voljo/željo uresničiti kaj ali ne uresničiti česa
Ne bi maral biti gospodar v tej hiši.
2.
navadno čustvenostno kdo/kaj povzročiti, da česa kljub želenosti ni
Otrok se ne mara prebuditi.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj ne biti pripravljen sprejeti koga/česa
Ne maram tvojega plačila.
4.
navadno čustvenostno kdo/kaj ne čutiti naklonjenosti do koga/česa
Tega človeka ne mara.
mázati mážem nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj nanašati na kaj s kom/čim
Kose kruha si je mazal z marmelado.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj ličiti kaj
/Na krajši čas/ si je mazala obraz /na licih/.
3.
kdo/kaj dajati mazivo na koga/kaj
Posamezne dele stroja si je mazal (s posebnim mazivom).
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj načrtno obkladati koga/kaj s kom/čim
/Pred odločitvami/ so ga /vztrajno/ mazali z darili in denarjem.
5.
kdo/kaj delati kaj umazano, nepotrebno s kom/čim
S čevlji (mu) je /brezvestno/ mazal hlače.
5.1.
kdo/kaj jemati kaj ‘ugled’ s kom/čim
/Z velikim užitkom/ (ji) je mazal dobro ime z izmišljenimi pikantnostmi.
6.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj tepsti koga/kaj / o kom/čem / s čim
Mazal ga je /po goli koži/ z debelo palico.
7.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj reševati koga/kaj iz koga/česa / od kod
/Nesramno/ ga je mazal ven.
8.
žargonsko, iz igralništva kdo/kaj prilagati komu/čemu karte visokih vrednosti
Mazal mu je, če je le imel priložnost.
9.
iz gastronomije kdo/kaj nanašati na kaj s čim
Razvaljano testo je mazala z nadevi.
meníti in méniti -im nedovršni glagol, glagol mišljenja
1.
kdo/kaj imeti kaj 'povedano' glede na svoje vedenje, osebni odnos za resnično
Menijo, da je bila stavba zgrajena v desetem stoletju.
2.
kdo/kaj imeti namen, nameravati kaj delati
Menil sem iti tja.
3.
kdo/kaj točno, konkretno določati koga/kaj
Koga menite?
4.
v zvezi z ali, kaj kdo/kaj izražati kaj 'začudenje, nejevoljo, podkrepitev'
Kaj meniš o vsem skupaj?
5.
dovršno kdo/kaj reči kaj
Oče meni, da to ni prav.
meníti se in méniti se -im se nedovršni glagol, glagol govorjenja
knjižno pogovorno, oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati misli o kom/čem
Le kaj so se menili.
mísliti -im nedovršni glagol, glagol mišljenja
1.
kdo/kaj biti dejaven v zavesti
Dolgo ni mogel misliti.
2.
kdo/kaj imeti kaj 'povedano' glede na svoje vedenje, osebni odnos za resnično
Mislila sta, da bosta kmalu na cilju.
3.
kdo/kaj pozitivno, negativno meniti o kom/čem
/Slabo/ mislijo o njem.
3.1.
kdo/kaj pozitivno, negativno meniti
Tudi on misli kot vsi.
4.
kdo/kaj izraža kaj 'namero, pojasnilo'
4.1.
namero
Mislil je govoriti z njim.
4.2.
pojasnilo
Ni ga mislil prizadeti.
5.
v zvezi z reči kdo/kaj natančneje uvajati kaj , hoteti reči kaj 'določitev povedanega / povzetek povedanega'
Potreben je, mislim reči denar.
6.
kdo/kaj točno, konkretno določati koga/kaj
Očeta mislim, ne tebe.
7.
v zvezi z ali, kaj kdo/kaj izražati kaj 'začudenje/nejevoljo, podkrepitev'
7.1.
začudenje/nejevoljo
Misliš, da tega ne vem.
7.2.
podkrepitev
To je uspeh, kaj misliš.
množíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati koga/kaj bolj razširjen-ega/-o
To rastlino si množijo /s podtaknjenci/.
2.
iz matematike kdo/kaj delati računsko operacijo kaj ‘množenca’
Zna množiti enomestna števila (z enomestnimi).
molíti -mólim nedovršni glagol, glagol govorjenja, iz religije
1.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj prizadevati si k/h komu/čemu / za koga/kaj
/Stalno/ so molili za dež.
2.
kdo/kaj z molitvijo izražati kaj / o čem
Molil je jutranjo molitev.
3.
kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
/Trendovsko/ eni molijo boga, drugi malike.
motivírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročiti koga/kaj prizadevn-o/-ega k/h komu/čemu / za koga/kaj
Prijatelj ga je (z obljubami) motiviral še za resnejši trening.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj povzročiti kaj 'dejavnost' razvito
Zdravilo je motiviralo kroženje krvi po telesu.
3.
kdo/kaj utemeljiti kaj
Svoje zahteve so /energično/ motivirali (s svojimi dosežki).
nagovoríti se -ím se dovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj preveč govoriti
Na sestanku se je nagovoril (o trenutnih razmerah).
navdúšiti za -im za dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročiti koga/kaj prizadevn-o/-ega za koga/kaj
Prijatelj ga je (z obljubami) navdušil še za resnejši trening.
níčiti -im nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročati koga/kaj oslabel-o/-ega, nenavzoč-e/-ega
Bolezen /praviloma/ niči človeka.
objáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj uradno sporočiti javnosti za koga/kaj
/V časopisih in po medijih/ so objavili, da so talce izpustili.
2.
kdo/kaj narediti kaj javno
Objavili so (mu) novo povest.
obljubíti in obljúbiti -im dovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj z govorjenjem izraziti komu/čemu kaj / o čem
/Brez zadržkov/ jim je obljubil nagrado.
obvéščati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj seznanjati koga/kaj o kom/čem
Knjiga nas /nevsiljivo/ obvešča o nekaterih novih odkritjih.
odločíti se in odlóčiti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj izraziti se o čem 'mislih, čustvih'
/Jasno/ se je odločil o sebi in o svojem nadaljnjem delu.
2.
kdo/kaj nameniti se kaj
Odločil se je prodati hišo.
3.
kdo/kaj nameniti se oditi, odpraviti proti komu/čemu / na/v/za kaj / po čem / za kom / kod / kam
Odločili so se oditi v hribe.
odobríti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj potrditi kaj
Recenzent (mu) je odobril prispevek (za/v objavo).
2.
kdo/kaj narediti koga/kaj veljav-ega/-o
Knjigo so odobrili (za šolsko rabo).
okrasíti -ím dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
kdo/kaj narediti bolj lep-ega/-o, uporabnejšega koga/kaj s kom/čim
Dvorano so si (za prireditev) /lepo/ okrasili s plakati in zelenjem.
onemogóčiti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj narediti koga/kaj onemogočen-ega/-o
Domači igralci so onemogočili nasprotnike.
oslabíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj prizadeti koga/kaj
Trenutni dogodki so /z dolgimi pohodi/ oslabili vojsko.
2.
kdo/kaj povzročiti kaj nepopoln-ega/-o, nezmožn-ega/-o
Bolezen (mu) je oslabila moči.
ostáti ostánem dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj ne prenehati biti, nahajati se v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / kod
Ostal je na deželi in ne v mestu.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub premikanju, gibanju biti, nahajati se v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / kod
Krogla (mu) je ostala pod lopatico.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati
Jama od bombe je ostala.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati po kom/čem / za kom/čim
Za nevihto je ostalo opustošenje.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ohraniti se komu/čemu
Lepota ji je ostala.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti kot del celote v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje
V semenu je ostal plevel.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti še neporabljeno, nerazdeljeno, nenarejeno, nepreseženo
Ostalo je še (nekaj časa).
8.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti kot del celote v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje
V semenu je ostal plevel.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj tudi vnaprej imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob/na koga/kaj / pri kom/čem / s kom/čim / kje
Ostal je brez pameti.
10.
brezosebno, v oslabljenem pomenutudi vnaprej označeno kaj / kako
Še naprej je ostalo mraz/škoda/čudno/prav.
11.
kot vez kdo/kaj / komu/čemu biti tudi vnaprej označen-o kot kaj / kakšen / kateri / kolikšen / kako / koliko
Dekle je ostala učiteljica.
12.
iz matematike kaj ne prenehati biti
Pet v sedemindvajset gre petkrat, ostane dve.
osvobodíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol (splošne) spremembe
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti/povzročiti kaj
Paznik je (jetniku) osvobodil roke.
2.
navadno čustvenostno kdo/kaj razbremeniti koga/kaj koga/česa
Osvobodili so ga vojaške obveznosti.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj narediti,povzročiti koga/kaj prost-ega/-o
Glasba ga je osvobodila.
oškodováti -újem tudi oškódovati -ujem dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol (splošne) spremembe
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti, povzročiti š kod o za koga/kaj
/S sleparskimi kupčijami/ so ga /zelo/ oškodovali.
pádati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prihajati v drug položaj iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Žito pada v posodo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi lastne teže premikati se navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
V hribih bo padal sneg.
3.
kaj pojavljati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Svetloba pada na mizo.
3.1.

Na zemljo /počasi/ pada noč.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj nenapovedano drug za drugim prihajati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Z bojišč so v centre padale nasprotujoče si novice.
5.
v posplošenem pomenu kaj biti nižje v smeri navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Brki (mu) padajo čez ustnice.
6.
kdo/kaj v precejšnji meri nižati se
Vpliv (mu) pada.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj drug za drugim biti osvojen/-n-o, izgubljati veljavo
Mesta so padala /brez odpora/.
8.
kdo/kaj drug za drugim biti ubit
(Na fronti) so padali možje in fanje.
9.
v oslabljenem pomenu kaj biti izrečeno
Med streljanjem so /glasno/ padali ukazi.
10.
knjižno pogovorno, čustvenostno, preneseno kaj časovno večkrat priti na kaj
Prazniki padajo na različne dneve.
11.
iz matematike kaj označevati hkratno večanje neodvisne spremeljivke in manjšanje odvisne spremenljivke
Funkcija pada.
písati in pisáti píšem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo delati črke navadno na gladki površini
/Počasi/ je že pisal.
2.
kdo pisno izdelovati kaj / o čem
Snov si /prizadevno in z neverjetno voljo/ piše (v notes).
3.
v posplošenem pomenu kdo umetniško ustvarjati kaj / o čem
(Svojim domačim) je pisal roman (za spomin).
4.
kdo znati, obvladati kaj
Govori in piše kar tri jezike.
5.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo priznati kaj
Nadur (mu) niso hoteli pisati.
6.
iz jezikoslovja kdo znati pisno izražati kaj
Določene besede /lahko/ pišemo /narazen ali skupaj/.
plêsti plêtem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj delati tekstilne izdelke s pletil kam i, pletilnim strojem
Zna plesti /ročno in strojno/.
2.
kdo/kaj izdelovati kaj
/Samo s prsti/ (mu) je pletla jermen (za bič).
3.
kdo naskrivaj govoriti, pripravljati kaj / o čem
/Z veseljem/ so o tem pletli cele zgodbe.
počutíti se in počútiti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj zaznavati se, dojemati se kot koga/kaj / kakšnega/kakšno
V lastni hiši se je počutil tujca / kot tujec.
2.
kdo/kaj imeti se za koga/kaj / kakšnega/kakšno
Počuti se aristokrata.
3.
kdo/kaj imeti se
Počuti se /dobro/slabo/nelagodno/.
podáti -dám dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol govorjenja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
/Dobrohotno/ mu je podal palico (za lovljenje rečnih postrvi).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izraziti komu/čemu koga/kaj
(V začetku) jim je (za jasnejšo predstavo) podal kratek zgodovinski pregled.
3.
iz šolstva, v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
(V oddelkih) so slušateljem /redno/ podali predpisano snov (za letni ali zimski semester).
pogovoríti se -ím se dovršni glagol, glagol govorjenja
oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjati mnenja, misli
Pogovorili so se (o nujnih rečeh).
pojásniti -im in pojasníti -ím dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj narediti komu/čemu koga/kaj bolj jasn-ega/-o, razumljiv-ega/-o
Če vprašanja ne razumete, vam ga bom pojasnil.
2.
kdo/kaj narediti kaj vzročno, logično utemeljen-ega/-o, razumljiv-ega/-o
/Jasno/ so pojasnili svoje stališče do svetovnh problemov.
pokríti -kríjem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj zavarovati koga/kaj
(S šalom) se je pokril /čez glavo/.
2.
kdo/kaj narediti koga/kaj nevidn-ega/-o
Čelo so (mu) pokrili gosti lasje.
3.
v oslabljenem pomenu kaj vplivati na koga/kaj
Zadrega (ji) je pokrila obraz.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zagotoviti koga/kaj s kom/čim
S tem se (jim) bodo pokrili stroški za natečaj.
pomeníti se in poméniti se -im se dovršni glagol, glagol govorjenja
oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjati mnenja, misli
/Kot že stari znanci/ so se pomenili (o pomembnih stvareh).
poprijéti -prímem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo pri izmeničnih gibih enkrat prijeti za koga/kaj
/Lahkotno/ je poprijel kovček in odšel.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti nadaljevati
Drugi so se jezili in on je /kot papiga/ poprijel (za njimi).
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj načeti koga/kaj
/Pri cigaretnem dimu/ ga je vedno poprijel močen kašelj.
porabíti in porábiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uporabiti kaj
Ti stroji /dosti/ porabijo.
1.1.
kdo/kaj uporabiti kaj
Ta izraz /lahko smiselno/ porabimo (zlasti v strokovnih besedilih).
1.2.
kdo/kaj izkoristiti kaj
(V še neobljudenih krajih) je potrebno /preudarno/ porabiti naravna bogastva.
1.3.
kdo/kaj zapraviti kaj
(V mestu po gostilnah) je (za neumnosti) /lahkomiselno/ porabil denar.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj potrebovati kaj za/v kaj
Za gradnjo hiše bo porabil še veliko cementa in delovne moči.
posvetováti se -újem se in posvétovati se -ujem se nedovršni in dovršni glagol, glagol govorjenja
navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjati mnenja, misli
Posvetujejo se /kot stari prijatelji/.
poučeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj podajati
/Z veliko prizadevnostjo/ je (v osnovni šoli) poučevala (slovenščino).
2.
kdo/kaj podajati za koga/kaj
/Z veliko prizadevnostjo/ je dijake poučevala slovenščino.
poučíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj podati za koga/kaj kaj / o kom/čem
/Z veliko prizadevnostjo/ je dijake poučil o nevarnostih.
povédati povém dovršni glagol, glagol govorjenja
GLEJ: pripovedováti 1
1.
kdo/kaj glasovno izoblikovati, izraziti z govorilnimi organi kaj / o čem
To (nam) ni povedal.
1.1.
kdo/kaj navadno glasovno z govorilnimi organi posredovati komu/čemu kaj / o čem 'določeno vsebino'
Povedal jim je za pot.
2.
kdo/kaj dati kaj / o čem 'določeno vsebino'
Bledica na njenem obrazu (mu) je povedala, da je bolna.
3.
nav. v zvezi povem ti, vam kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost/opozorilo/poudarjeno/presenečenje'
3.1.

Službo bo kmalu pustil, povem ti.
3.2.

Povem ti, pazi se, kaj govoriš.
3.3.

Povem ti, bilo je zelo nevarno.
3.4.

Ja, česa ne poveš.
povézati in povezáti povéžem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dati koga/kaj
Lase si je povezala (v čop).
2.
kdo/kaj dati koga/kaj skupaj, v navezo s kom/čim
Tako speljana cesta je povezala kraj z industrijsko cono.
3.
kdo/kaj narediti koga/kaj skupnega s kom/čim
Z njim ga je povezalo podobno mišljenje.
4.
kdo/kaj narediti koga/kaj oskrbljen-ega/-o
(Ranjenemu) je povezala roko.
povézati se in povezáti se povéžem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj narediti se skupn-ega/-o s kom/čim
Že pred vojno se je /tesno/ povezal z njim.
povzéti -vzámem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj podobno, enako nakratko ponoviti kaj
(Po predhodniku) je povzel glavne misli njegovega referata.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo začeti peti, govoriti za kom/čim
Vsa dvorana je povzela za njimi.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ugotoviti kaj
(Iz njegovih besed) je povzel, da ne živi ravno slabo.
práviti -im nedovršni in dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj navadno z govorjenjem izražati kaj / čem
/Zavzeto/ (mu) je pravila vsebino filma.
2.
navadno v 3. osebi kaj biti zunanji izraz, znamenje za kaj / o čem
Časopis pravi, da vode upadajo.
3.
navadno čustvenostno kdo z govorjenjem izražati kaj
On pravi, da bo to že res.
4.
navadno v 3. osebi kdo/kaj z govorom širiti kaj / čem
O njem pravijo, da je preveč domišljav.
5.
navadno v 3. osebi kaj določati, izražati kaj / čem
/Kako/ o tem že pravi pregovor?
6.
kdo dati komu/čemu ime
V Beli krajini pravijo koruzi /debelača/.
7.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj
Zvon pravi bim bam.
préčkati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol premikanja
1.
kdo/kaj priti čez koga/kaj
/Z lahkoto/ je prečkal obcestni kanal.
2.
kaj biti speljan-o čez koga/kaj
Cesta prečka železniško progo (pri čuvajnici).
3.
iz navtike kdo/kaj prestrezati veter
Jadralec je /z lahkoto in zelo uspešno/ prečkal.
predstávljati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj navajati komu/čemu koga/kaj
Predstavljala jim je svoje prijatelje.
2.
kdo/kaj delati javn-o/-ega komu/čemu koga/kaj
V galeriji predstavljajo širši javnosti skupino mlajših sodobnih slikarjev.
3.
kdo/kaj kazati, izražati koga/kaj
Maškara je predstavljala ciganko.
4.
kdo/kaj zastopati koga/kaj
Na tem zasedanju je predstavljal državo sam predsednik.
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj pomeniti kaj za koga/kaj
Vdor sovražnikov predstavlja resno nevarnost za prebivalce.
pregovárjati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj skušati vplivati na koga za kaj / o čem
/Na silo/ ga je pregovarjala, naj se ne loteva še dodatnih del.
pregovárjati se -am se nedovršni glagol, glagol govorjenja, navadno oseba v množini/dvojini
kdo/kaj prerekati se
/Kar naprej/ se pregovarja /zaradi sina/.
prekupčeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj kupovati in prodajati
Že celo življenje prekupčuje.
2.
kdo/kaj barantati s čim
Navajen je bil prekupčevati z lesom in nepremičninami.
premísliti -im dovršni glagol, glagol mišljenja
1.
kdo/kaj mišljenjsko obravnati, usmeriti kaj , razmisliti kaj / o čem
Trditve je še enkrat /temeljito/ premislil.
2.
kdo presoditi, oceniti kaj / o čem
Premislil je nastalo situacijo / o nastali situaciji.
premíšljati -am nedovršni glagol, glagol mišljenja
GLEJ: premísliti 1-2
3.
kdo/kaj pozitivno, negativno meniti kaj / o kom/čem
Premišljala je njegove besede.
4.
kdo/kaj pozitivno, negativno meniti
Tudi on premišlja /kot vsi/.
prepírati se -am se nedovršni glagol, glagol govorjenja, navadno oseba v množini/dvojini
čustvenostno kdo/kaj izražati nesoglasje
/Kar naprej/ se prepirata /zaradi sina/.
prepísati in prepisáti -píšem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo na novo pisno narediti kaj / o čem
(Iz knjige) si je /na čisto/ (v svojo beležko) prepisal vse najvažnejše podatke.
2.
kdo/kaj izročiti komu/čemu kaj
Oče mu je /po svojem očetu/ prepisal kmetijo.
3.
kdo/kaj dati, poslati koga/kaj na/v/med koga/kaj / am
/Po dolgem premisleku/ je sina prepisal v strokovne šole.
prepríčati -am dovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj poskusiti vplivati na koga/kaj za kaj / o čem
/Na silo/ ga je prepričala, naj se ne loteva še dodatnih del.
prepríčati se -am se dovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj spoznati kaj / o kom/čem
/Na hitro/ se je prepričal o njegovi poštenosti.
prevládati -am dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj v večini biti v/na/pri kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje / kdaj
Med delavci so /odločno/ prevladali uradniki.
2.
kdo/kaj postati bolj razširjen in dobiti pomembnejši položaj v/na/pri kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje / kdaj
Med zaposlenimi je /pričakovano/ prevladalo mnenje vodilnih.
3.
neobčevalno knjižno kaj obvladati koga/kaj
Ženo je /povsem/ prevladal obup.
priblížati se -am se dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
GLEJ: blížati se 1-3
4.
kdo/kaj postati čim bolj ustrezen-zn-a-o komu/čemu
Rada bi se približala svojim dijakom.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postati čim bolj podoben-bn-a-o, enakovreden-dn-a-o komu/čemu
/V storilnosti/ so se približali evropskemu povprečju.
prilagodíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj narediti koga/kaj ustrezn-o/-ega komu/čemu glede na lastnosti, značilnosti
Arhitekt je skušal stavbo prilagoditi okolju.
1.1.
kdo/kaj narediti koga/kaj ustrezn-o/-ega za koga/kaj glede na lastnosti, značilnosti
Specialist je očesno lečo prilagodil za gledanje na daleč.
pripovedováti -újem nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj navadno z govorjenjem izražati kaj / čem
/Zavzeto/ (mu) je pripovedovala vsebino filma.
2.
navadno v 3. osebi kdo/kaj z govorom širiti kaj / čem
/Brez sramu/ pripoveduje vse mogoče stvari.
2.1.
kdo/kaj z govorom širiti kaj o kom/čem
O njem pripoveduje same slabe stvari.
3.
navadno v 3. osebi kdo/kaj z zunanjostjo izražati kaj / čem
Razvaline so pripovedovale o nekdanji slavi.
proslávljati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj s spoštovanjem vrednotiti kaj
Proslavljata desetletnico poroke.
2.
kdo/kaj delati koga/kaj slavn-o/-ega s čim
Proslavlja se z junaštvi.
3.
neobčevalno knjižno kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
/V pesmih/ je proslavljal ideje predhodnikov.
razglasíti -ím in razglásiti -im dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
kdo/kaj posredovati kaj / o čem
/Po lokalnem radiu/ (jim) je razglasil vse najnovejše novice.
razhájati se -am se nedovršni glagol, glagol (splošne) spremembe
1.
kdo/kaj odhajati na več strani
Po tekmi so se gledalci /zadovoljno / z zadovoljstvom/ razhajali (v vse smeri).
2.
kaj ne potekati več skupaj
(Po ravni trasi) se cesta in železnica razhajata.
3.
kdo/kaj biti, postajati različen -o
Onadva oz. njuni interesi se /popolnoma/ razhajajo /med seboj/.
razložíti -ím dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj dati, postaviti koga/kaj po čem / kam
Svoje orodje je razložil po mizi.
2.
kdo/kaj dati koga/kaj iz česa / od kod
Z vlaka so razložili vso prtljago.
3.
kdo/kaj napraviti kaj prazno, lažje
Razložili so vagon.
4.
kdo/kaj narediti koga/kaj vzročno, logično utemeljen-ega/-o, razumljiv-ega/-o
/Jasno/ so razložili svoje stališče do svetovnh problemov.
5.
kdo/kaj narediti komu/čemu koga/kaj bolj jasn-ega/-o, razumljiv-ega/-o
Če dopisa ne razumete, vam ga bom razložil.
6.
iz muzikologije kdo/kaj zaporedno izvesti kaj ‘tone akorda’
Pri vajah je vsak akord tudi razložil /po tonih/.
razmísliti -am dovršni glagol, glagol mišljenja
1.
kdo/kaj mišljenjsko obravnati, usmeriti kaj / o čem
O vsaki potezi /temeljito/ razmisli.
2.
kdo presoditi, oceniti kaj / o čem
Treba je razmisliti možnosti uresničitve.
razmíšljati -am nedovršni glagol, glagol mišljenja
1.
kdo/kaj mišljenjsko obravnavati, usmerjati kaj , misliti kaj / o čem
Razmišlja, zakaj se je to zgodilo.
2.
kdo/kaj pozitivno, negativno meniti o kom/čem
Večina razmišlja o tem /drugače/.
2.1.
kdo/kaj pozitivno, negativno meniti
Tudi on razmišlja /kot vsi/.
razmnožíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj bolj razširjen-ega/-o
To rastlino razmnožijo /s podtaknjenci/.
razprávljati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
oseba v množini/dvojini kdo izmenjavati mnenja, misli o čem
/Vneto/ so razpravljali o vsakdanjih stvareh (tudi s strokovnjaki).
2.
oseba v množini/dvojini kdo načrtno podajati vsebino o čem
Pisec v knjigi /prizadeto/ razpravlja o zadnjih dogodkih.
rêči rêčem dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj glasovno izoblikovati, izraziti z govorilnimi organi kaj / o čem
Te besede (nam) ni rekel.
1.1.
kdo/kaj glasovno z govorilnimi organi posredovati komu/čemu kaj / o čem 'določeno vsebino'
Mora se jim reči, da so škodo že povrnili.
2.
kdo/kaj izjaviti, zatrditi kaj
Reče vse.
3.
kdo/kaj predlagati, svetovati komu kaj
Rekel mu je trenutno rešitev.
4.
kdo/kaj ukazati, veleti komu/čemu kaj
Rekel mu je umakniti se.
5.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'ime, naziv, izraz'
5.1.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'ime'
Reci mi Tone.
5.2.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'naziv, poimenovanje'
Vsakemu odraslemu reče stric.
5.3.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'izraz'
Ciklamam rečejo ponekod korčki.
6.
kdo/kaj misliti, meniti kaj
Človek bi rekel, da ne zna šteti do pet.
7.
v zvezi s hoteti kdo/kaj uvajati kaj 'stanje/lastnost'
Hoče reči, da to ni res.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti kje / kdaj
Hočem reči jutri doma.
9.
navadno čustvenostno kdo/kaj podkrepiti kaj 'trditev'
Rečem, da me še ni razočaral.
10.
nav. v zvezi ti rečem, vam rečem kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost, opozorilo, poudarjeno'
10.1.
kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost'
Vam rečem, da bo vse dobil nazaj.
10.2.
kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'opozorilo'
Ne jezi me, ti rečem.
10.3.
kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'poudarjeno'
To je bilo življenje, ti rečem.
11.
v zvezi z bi kdo/kaj izražati kaj 'omejitev'
Rekel bi, da to ni res.
12.
v zvezi s kaj kdo/kaj izražati kaj na koga/kaj / k/h komu/čemu
Kaj bi rekli na vse to.
13.
čustvenostno, velelno za 1. osebo množine in dvojine kdo/kaj izraža kaj kot predlog
Recimo, da sprejmemo ponudbo.
14.
čustvenostno kdo/kaj povzročiti kaj 'glas, zvok'
Krava reče mu.
rísati ríšem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo s črtami upodabljati navadno na gladki površini
/Počasi/ je že risal.
2.
kdo z risbo upodabljati koga/kaj / o kom/čem
Motiv si /prizadevno in z neverjetno voljo/ riše (v notes).
3.
v posplošenem pomenu kdo prikazovati kaj
(Svojim domačim) je risal domače motive (za spomin).
4.
iz umetnosti kdo znati, obvladati kaj
Rad riše živali /v olju/.
robíti in róbiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj delati koga/kaj lep-ega/-o
Robili so (ji) krilo (z različnimi trakovi).
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj delati koga/kaj na/za konec
Cesto je robilo gosto grmovje.
3.
čustvenostno kdo/kaj govoriti kaj
Robil (jim) je debele in kosmate.
4.
iz športa kdo/kaj delati z ostrimi robovi
Smučar je robil po strmini.
5.
iz tehnike kdo/kaj delati kaj z ostrimi robovi
Robil je les in pločevino.
ropotáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročati močne, kratke glasove
V vinogradu ropota klopotec.
1.1.
dajati močne, kratke glasove
(Na podstrešju) ropota.
2.
kaj ropotajoč premikati se v/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kje / kod / kdaj
Vlak redno ropota skozi predor.
3.
slabšalno kdo/kaj izražati nejevoljo zaradi koga/česa / čez/na koga/kaj / o kom/čem / nad kom/čim
Spet (jim) ropota zaradi otrokove neubogljivosti.
4.
iz narodopisja kdo/kaj povzročati močne kratke glasove za kaj
Navada je bila ropotati (jim) za god na različne naprave in instrumente.
sánjati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol (glagol govorjenja)
1.
kdo/kaj neresnično doživljati koga/kaj , imeti neresnične predstave o kom/čem
O dogodkih minulega dne je sanjal /zelo intenzivno in živo/.
1.1.
neresnično dogajati se komu/čemu glede na kaj / čem
Ni vedel, kaj konkretno se mu je sanjalo o njej.
2.
čustvenostno kdo govoriti kaj neuresničljivo / o kom/čem neuresničljivem
/Zavzeto/ je sanjal, da je videl nekoga.
slabíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročati koga/kaj oslabel-o/-ega
Bolezen /parviloma/ slabi človeka.
2.
navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročati koga/kaj nepopoln-o/-ega v smislu neopravljanja vlog
/Z neprestanim zviševanjem cen/ slabijo zanimanje kupcev.
sodíti in sóditi -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj določati komu/čemu / koga/kaj
Sodili so mu pred civilnim sodiščem /v imenu ljudstva/.
2.
kdo/kaj odločati o kom/čem
/Z vso pravico/ so sodili o zadevi.
3.
kdo/kaj nadzorovati kaj / na/v čem
Soditi nogometno tekmo / na nogometni tekmi.
4.
kdo/kaj ocenjevati koga/kaj
Ne sodi ga /napačno/.
5.
dovršno kdo/kaj misliti kaj
Arheologi sodijo, da je najdba stara dva tisoč let.
6.
kdo/kaj spadati v/med koga/kaj / kam
V opremo alpinistov sodi tudi cepin.
7.
iz prava kdo/kaj določati komu/čemu / koga/kaj
Sodili so mu (za goljufijo) /v odsotnosti/.
soglášati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol razumevanja, glagol mišljenja
1.
kdo/kaj imeti enako mnenje glede česa / o/v čem
V/O tej stvari vsi soglašajo.
2.
kdo/kaj imeti enako, navadno pozitivno, mnenje s kom/čim
Soglašali so z vsebino zapisnika.
spodbudíti tudi izpodbudíti -ím dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročiti koga/kaj prizadevn-o/-ega k/h komu/čemu / za koga/kaj
Prijatelj ga je (z obljubami) spodbudil še za resnejši trening.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj povzročiti kaj 'dejavnost' razvito
Zdravilo je spodbudilo kroženje krvi po telesu.
spómniti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga na koga/kaj
Obiskovalce razstave so /še s osebnim poudarkom/ spomnili na nekatere slike.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj opomniti koga na kaj
/Pravočasno/ ga je spomnil, kaj se pripravlja.
sporazuméti se -úmem se dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol razumevanja
1.
navadno osebek v dvojini ali množini kdo/kaj z govorjenjem se skupaj opredeliti za koga/kaj / o kom/čem
(S pogajalsko skupino) so se sporazumeli o spornih vprašanjih.
2.
navadno osebek v dvojini ali množini kdo/kaj izmenjati misli
Sporazumejo se v angleščini.
sporočíti -ím dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj posredovati komu/čemu kaj / o čem / koliko česa
/Po lokalnem radiu/ jim je sporočil vse najnovejše novice.
2.
kdo/kaj reči kaj / o čem / koliko česa
/Nepričakovano/ (jim) je sporočil žalostno vest, da je umrl njihov dober znanec.
stískati2 -am dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj končati tiskati kaj manjš-ega/-e, neuporabn-ega/-o
Pravkar so stiskali novo izdajo romana.
stísniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo tesno obdati koga/kaj
Stroj ga je stisnil (za roko) /do krvi/.
2.
kdo spraviti koga/kaj tesno k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
Stisnila je svoj obraz k njenemu.
3.
kdo spraviti koga/kaj čim bolj skupaj
Stole in nato še ljudi je /po premisleku/ stisnil /samo v tri vrste/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj manjš-ega/-e, neuporabn-ega/-o
Kolo (mu) je /grdo/ stisnilo nogo.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
/Ročno/ je stisnil sok iz limon.
6.
v posplošenem pomenu kdo spraviti koga/kaj v manjši obseg, prostor
Papir je /z jezo/ stisnila /v kepo/.
7.
čustvenostno kdo spraviti koga/kaj okoli/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
V roko (mu) je stisnil nož.
8.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo, težavo dobiti, reči kaj od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
Iz/Od njega so /s težavo/ stisnili priznanje in obljubo.
9.
v oslabljenem pomenu kaj načeti koga/kaj
/Pri največjem delu/ ga je stisnila huda bolezen.
10.
čustvenostno kaj prizadeti koga/kaj
Krč ga je stisnil (v nogo).
stókati -am,stilno stóčem nedovršni glagol, glagol govorjenja, navadno čustvenostno
1.
kdo/kaj dajati, oblikovati zategle glasove, nerazločno govoriti zlasti zaradi telesne bolečine
Kar naprej stoka /zaradi krivic ali od bolečin/.
2.
kdo tožiti kaj / o čem
/Brez pravih vzrokov/ stoka o svoji usodi.
súvati -am tudi sújem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj delati hitre, kratke in sorazmerno močne gibe ob/v/na/pod/med/nad koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
(Z vejico) ga je suval /v glavo/.
2.
kdo/kaj z močnimi sunki dajati koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/ob/skozi koga/kaj / po čem / kam /kod
Suval je zamašek iz steklenice.
tožíti in tóžiti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj z neglasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje
/Zaradi zares slabih razmer/ so ljudje kar naprej tožili in se jezili.
2.
kdo/kaj z obsojajo čim govorjenjem označevati koga/kaj
/Brez uspeha/ ga je kar nekaj let tožila (za očetovstvo).
3.
kdo/kaj z neglasnim govorjenjem nejevoljno izražati komu/čemu kaj / o čem
/Stalno, kot največji revež/ jim toži, koliko dolgov da ima.
trdíti in tŕditi -im nedovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj z gotovostjo izražati kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Ljudje trdijo čudne reči o njem.
ubíti ubíjem dovršni glagol, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj smrtno zadeti koga/kaj
Napadalec je potnika /nasilno/ ubil (z nožem).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj počiti, poš kod ovati kaj
/Po nesreči/ je ubil šipo.
2.1.

Jajce si je ubila /v juho/ ali ga spekla.
3.
čustvenostno kdo/kaj narediti koga/kaj telesno in duševno nemočn-o/-ega
Preganjanje ga je /čisto/ ubilo.
4.
čustvenostno kdo narediti kaj bolj znosno
Dolgo čakanje si je ubil /z branjem/.
5.
čustvenostno kdo/kaj odvzeti kaj
Izrečene besede so ubile živahno razpravo.
učíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj poučevati koga/kaj
/Z veliko prizadevnostjo/ je dijake učila slovenščino.
2.
kdo/kaj podajati
/Z veliko prizadevnostjo/ je (v osnovni šoli) učila (slovenščino).
3.
kdo/kaj razlagati kaj
Učil je, da bomo v bližnji prihodnosti vsi enaki, enakopravni.
učíti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj pridobivati si znanje
Celo življenje se učimo.
2.
kdo/kaj usposabljati se česa / za kaj / o čem
Kletvice/Kletvic se je učil /od očeta/.
udáriti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj sunkovito zadeti koga/kaj
Udaril ga je po glavi.
2.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo dati kaj ob/v/na koga/kaj / kam
Na dokumente je udaril pečat (s še starim pečatnikom).
3.
kaj naznaniti kaj / koliko
Ura udari /vsake pol ure/.
4.
kdo/kaj premi kaj oč se zadeti ob/v/na koga/kaj / kam
Pri vstopu je udaril ob podboj.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti sunkovit gib s kom/čim
/Presenečeno/ je udarila z dlanmi.
6.
v zvezi s strela kdo/kaj zaradi visoke napetosti ob razelektritvi zadeti
Strela je udarila (vanj) in bil je takoj mrtev.
7.
čustvenostno kdo/kaj hitro, silovito vojaško usmeriti se
(Po četah) je naprej udarila.
8.
čustvenostno kaj nenadoma silovito iti iz/z/s česa v/na/skozi koga/kaj od kod / kam
Sredi travnika je udarila na dan voda.
9.
čustvenostno kaj prizadeti koga/kaj
/S svojim dejanjem/ je udaril vso družino.
10.
v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' prizadeti koga/kaj
Slepota ga je udarila.
11.
navadno z dajalnikom, v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' priti na/v kaj
Mraz (ji) je udaril na pljuča.
12.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti kaj / pri/po/na čem
Orkester je udaril koračnico.
13.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti kaj 'dejanje, stanje'
Na vrhu so udarili obilno malico.
14.
čustvenostno kdo/kaj hitro, silovito reči
Nič ne premisli, kar udari.
15.
nav. v zvezi z jo, neknjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj hitro premikati se v/na/skozi/čez koga/kaj / za/po kom/čem / za/pred kom/čim / kam / kod
Udarili so jo počez čez travnik.
ugíbati -am in -ljem nedovršni glagol, glagol mišljenja
1.
kdo/kaj naključno, intuitivno ugotavljati kaj / o kom/čem
Ugibal je njene misli in skrite namene.
2.
kdo/kaj naključno pravilno odgovarjati na kaj
/Dolgo/ je ugibal, a ni uganil.
3.
kdo/kaj dvomno obravnavati kaj / o kom/čem
Takoj sta začela ugibati, koga bi poslala tja.
ujémati se -am se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
oseba v množini/dvojini kaj biti skladno
Diskutanti so se /povsem/ ujemali.
2.
kaj biti skladno s čim
Njegova dejanja se ne ujemajo z njegovim nazorom.
3.
kaj vzajemno se prilegati
Zobje kolesa se ujemajo.
4.
kaj biti si enak
Trikotnika se ujemata (v dveh stranicah in kotu med njima).
5.
kaj biti prostorsko, krajevno isto s čim
Področji teh dveh pojavov se /tudi v vsebini / vsebinsko/ ujemata.
6.
kaj pojavljati se, biti v istem času s čim
Koledarska jesen se /po navadi / navadno/ ujema z jesenskim vremenom.
7.
kdo biti v dobrem odnosu med/s kom
Z ženinimi starši se /dobro/ ujema.
8.
kdo biti enakega mnenja, podobnega mnenja, mišljenja glede česa / v/o čem s kom/čim
Z njimi se je vsaj v nečem ujemal.
9.
iz jezikoslovja kaj skladati se glede česa / v čem s čim
Pridevnik se ujema s samostalnikom v spolu, sklonu in številu.
ujéti ujámem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dobiti koga/kaj
Policisti/Policija so/je ujel-i/-a osumljenca.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj tesno obdati koga/kaj
/Komaj/ je ujel klobuk.
3.
kdo/kaj onemogočiti koga/kaj
Lovci so ujeli pet fazanov in divjega lovca.
4.
kdo/kaj nepričakovano dobiti koga/kaj
Ujeli so tatu (pri dejanju).
5.
kdo/kaj nepričakovano dobiti koga/kaj
Ujel jo je /na prazne obljube/.
6.
kdo/kaj uspešno doseči koga/kaj
/S kolesom je kmalu ujel soseda.
7.
čustvenostno kdo/kaj uspešno dobiti koga/kaj
Ujel jo je /na samem/.
8.
čustvenostno kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Ujel jo je /na samem/.
9.
kdo/kaj uspešno dobiti koga/kaj v/na kaj / kam
V daljnogled je ujel letalo.
10.
čustvenostno kdo/kaj uspešno dobiti koga/kaj
(V zrcalu) je ujela njegov premik in posmehljiv pogled.
11.
čustvenostno kdo/kaj uspešno najti kaj
/S težavo/težko/ je ujel korak.
12.
čustvenostno kdo/kaj uspešno pridobiti kaj
/Z izsiljevanjem/ je poskušala ujeti kak dan za lastne potrebe.
13.
čustvenostno kdo/kaj nenadno doseči koga
Noč jih je ujela.
14.
iz igralništva, čustvenostno kdo/kaj uspešno pridobiti kaj
Ujel je kralja, drugič pagata.
15.
iz navtike kdo/kaj uspešno dobiti kaj v/na kaj / kam
Ujeli so dober veter v jadra.
ujéti se ujámem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dati se okoli/okrog koga/česa / za/na koga/kaj
Ujel se je okoli očetovega pasu /kot klop/.
2.
kdo/kaj ohraniti normalno lego
(Na ledu) se je ujel.
3.
kdo/kaj onemogočen-o premikati se med/za/na/v koga/kaj
Drevo se je pri podiranju ujelo med druga drevesa.
4.
kdo/kaj odkriti se
Lažnivec se je le ujel.
5.
kdo/kaj skladati se s kom/čim
Zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa.
6.
kdo/kaj skladati se s kom/čim
Novi sodelavci so se (v novem okolju pri novem delu) /hitro/ ujeli z drugimi.
7.
čustvenostno kdo/kaj postati spet delovno primeren, ustrezen
Lažnivec se je le ujel.
8.
čustvenostno kdo/kaj biti, pojaviti se v istem času s kom/čim
Začetek meseca se je ujel s prazno/polno luno.
umoríti -ím dovršni glagol, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj smrtno pokončati koga/kaj
Napadalec je potnika /nasilno/ umoril (z nožem).
2.
čustvenostno kdo/kaj narediti koga/kaj telesno in duševno nemočn-o/-ega
Preganjanje ga je /čisto/ umorilo.
uníčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj narediti koga/kaj neobstojnega, neuporabnega
Škodljivce uničijo /s škropljenjem oz. kemičnimi sredstvi/.
2.
kdo/kaj poš kod ovati koga/kaj
Voluhar je uničil sadno drevje.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj neuporabn-ega/-o
Stroj je (kmalu) /popolnoma/ uničil.
4.
kdo/kaj narediti koga/kaj
Hrup (ji) je uničil živce.
5.
kdo/kaj delovno in bivanjsko onesposobiti koga/kaj
/Z najnovejšimi ukrepi/ so uničili kmete.
6.
kdo/kaj dati, privesti v nič koga/kaj
Uničili so ga /finančno in moralno/.
7.
kdo/kaj privesti, dati v nič kaj
Uničil (ji) je kariero.
úpati si -am si in úpati se -am se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol, v pomožniški vlogi
1.
kdo/kaj izražati odločnost za kako dejanje kljub možni neprimernosti, neupravičenosti ali nevarnosti in glede na okoliščinske zmožnosti in sposobnosti sploh
Na starost si je upal beračiti.
1.1.

Upal si je od doma.
ustvárjati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati, izdelovati kaj
Ustvarjali so robote.
1.1.
kdo/kaj delati, povzročati kaj sploh
Ustvarjali so prijateljske stike.
2.
kdo umetniško delati, izdelovati kaj
Ustvarjal je kipe in slike.
2.1.
kdo uresničevati kaj 'sposobnosti/prizadevanja'
Ustvarjala je celovite odrske like.
3.
kdo odločilno oblikovati kaj 'delovanje'
Ti ljudje so ustvarjali politiko.
4.
kdo/kaj povzročati kaj 'stanje'
Ustvarjati nemir in veselo razpoloženje.
5.
kdo delati, povzročati komu kaj 'stanje'
Ustvarjal si je svojo predstavo o svetu.
uveljáviti -im dovršni glagol, glagol upravljanja/ustvarjanja
1.
kdo/kaj veljavno uvesti koga/kaj
Nova metoda se je /z neverjetno hitrostjo/ (povsod) uveljavila.
2.
kdo/kaj narediti koga/kaj navadn-o/-ega
Nova moda je spet uveljavila dolga krila.
3.
kdo/kaj namensko uporabiti kaj za/v kaj / v čem / kje
Slovenščino so uveljavili v vojski.
4.
kdo/kaj doseči kaj
Svoje zahteve so uveljavili /s silo/.
védeti vém nedovršni glagol, glagol razumevanja
1.
kdo/kaj razumsko uporabljati koga/kaj , dojemati o kom/čem 'predmetnost/pojavnost'
Ljudje marsikaj vedo.
2.
kdo/kaj izkušenjsko imeti v zavesti kaj 'predmetnost/pojavnost'
To oz. precej tega /dobro/ vedo poklicni šoferji.
3.
kdo/kaj biti sposoben uresničiti kaj 'predmetnost/pojavnost'
Vedel je pripovedovati spomine /po cele ure/.
4.
čustvenostno kdo/kaj vsebovati, navajati kaj / o kom/čem 'predmetnost/pojavnost'
Zgodovina ve /veliko/ o tem.
5.
v zvezah kaj vem, kaj se ve, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj 'neodločnost'
Kaj vem kaj ga je prineslo.
6.
v zvezah vem/veš, da, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj 'gotovost'
Vem, da pride tudi on nekega dne.
verjéti -jámem nedovršni in dovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj zaupati čemu , sprejemati kaj kot verjetno
Vse verjame.
2.
kdo/kaj biti prepričan kaj
To /lahko/ le verjameš.
3.
kdo/kaj zaupati komu/čemu
Dekle fantu ne verjame več.
verováti -újem in vérovati -ujem nedovršni in dovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj imeti zavest o obstoju česa nadnaravnega
Popisano je, kako verujejo različna ljudstva.
2.
kdo/kaj zaupati komu/čemu / v kaj kot verjetno
Veruje prerokom in prerokbam.
veselíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj delati koga/kaj vesel-o/-ega
Vsa slava in čast ga ne veselita več.
veselíti se -ím se nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati se vesel-o/-ega
/Pri takšnem življenju/ se ljudje lahko veselijo ali jokajo.
2.
kdo/kaj veselo odzivati se zaradi koga/česa
Veselili so se poletja in počitnic.
vêsti vêdem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj peljati koga/kaj na/v kaj / kam
Vesti gosta v sobo.
2.
kdo/kaj usmerjati od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Ta pot (nas) vede do vrha.
2.1.
kdo/kaj usmerjati koga od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Vedel jih je v visoko družbo.
2.2.
kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Ta pot vede do vrha.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti usmerjen-o v/na kaj / kam
To vede v brezup.
vézati in vezáti véžem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dajati koga/kaj
Lase si je vezala (v čop).
2.
kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj, v navezo s kom/čim
Hodnik veže stanovanjske prostore.
3.
kdo/kaj imeti koga/kaj skupnega s kom/čim
Z njim ga veže podobno mišljenje.
4.
kdo/kaj delati koga/kaj nepremičn-ega/-o, negibljiv-ega/-o
Različne moralno-etične spone so ga /trdno/ vezale.
5.
kdo/kaj delati koga/kaj skladn-ega/-o v/na/pri/ob čem / kje
Veže ga prisega.
6.
kaj sprejemati kaj
Krvno barvilo veže kisik.
7.
kaj imeti vezalno lastnost, moč
To lepilo /pri ustrezni temperaturi/ veže.
8.
iz elektrotehnike kdo dajati kaj skupaj, v navezo s čim
Žarnico so /vzporedno/ vezali z drugimi žarnicami.
9.
iz finančništva kdo/kaj delati kaj skladn-ega/-o v/na/pri/ob čem / kje
Denar je vezala v banki.
10.
iz kemije kaj sprejemati kaj s čim
/Pri hidrataciji/ vežejo spojine z vodo.
11.
iz poštarstva kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj, v navezo s kom/čim
/Neposredno/ so jo vezali z njegovo številko.
12.
iz vojaštva kdo/kaj delati koga/kaj nepremičn-ega/-o, negibljiv-ega/-o
Sovražnikove sile so vezali na predmestje.
vézati na in vezáti na véžem na nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj delati koga/kaj omejen-ega/-o na koga/kaj
Trgovino so vezali na več dobaviteljev.
vládati -am nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
kdo/kaj odločati, ukazovati komu/čemu / v/na/pri kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje , kdaj
Takrat je ljudstvu /absolutistično/ vladal monarh.
2.
kdo/kaj biti razširjen v/na/pri kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje , kdaj
Nad pokrajino je vladalo čudno zatišje.
vodíti vódim nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj peljati koga/kaj na/v/skozi kaj / po/na čem / kod / kam
Strežniki vodijo bolnike na preglede.
2.
kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Vodi slepega človeka.
2.1.
kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Sprevod je vodil zastavonoša.
3.
kdo/kaj usmerjati koga od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Pogosto vodi domov svoje prijatelje.
4.
kdo/kaj usmerjeno premikati kaj od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Vodil je čoln mimo čeri.
5.
kdo/kaj upravljati koga/kaj
Prvak /dobro/ vodi stranko.
6.
kdo/kaj upravljati koga
/Moralno-etično/ vodi mladino.
7.
kdo/kaj ciljno upravljati koga za koga/kaj
Vodi ga skrb za otroka.
8.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta vodi mimo šole.
9.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj ciljno upravljati koga/kaj od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Pisec vodi bralca skozi zgodovino teh krajev.
10.
preneseno kaj delati, povzročati od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Delo vodi do uspeha.
11.
kdo opravljati kaj
/Redno/ vodijo evidenco o prebivalstvu.
12.
publicistično kdo/kaj biti na prvem mestu
Vodi mlajši kolesar.
13.
publicistično, v oslabljenem pomenu kdo/kaj določati kaj 'dejavnost'
Sedaj vodijo pogajanja (z drugimi državami).
14.
iz letalstva kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Kontrola letenja vodi letalo.
15.
iz alpinistike kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Najizkušenejši vodi navezo.
16.
iz gledališča kdo/kaj upravljati koga/kaj
Vodijo lutke.
17.
iz koreografije kdo/kaj usmerjati koga pri čem
Pri plesu vodi moški.
18.
iz radiotehnike kdo/kaj upravljati kaj
Vodijo oddaje.
19.
iz športa kdo/kaj usmerjati kaj
Vodi žogo.
20.
iz vojaštva kdo/kaj usmerjati kaj
Naprave vodijo izstrelek.
vprášati tudi vprašáti -am dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj poprositi za kaj
/S pogledom/ (jih) je vprašal za sobo.
2.
kdo/kaj pozanimati se o kom/čem pri kom / pri/na/v čem / kje / kod
Pri prodajalcu je vprašala o ceni.
3.
kdo/kaj preveriti koga/kaj za kaj
Učenca je vprašal matematiko /za oceno/.
vprášati se tudi vprašáti se -am se dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
kdo/kaj misliti kaj / o čem
Vprašali so se o smislu svojega početja.
vtísniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s pritisnjenjem, pritiskanjem spraviti kaj ‘zdravilno tekočino’ v/na kaj / kam
Vtisniti koščke sadja v testo.
2.
kdo/kaj s pritisnjenjem, pritiskanjem narediti š kod o v/na/skozi kaj
(Pri trčenju) je vtisnil leva avtomobilska vrata.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj vriniti kaj v/na kaj / kam
Vse najpomembnejše si je vtisnil /naravnost/ v možgane.
4.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pridati k/h komu/čemu kaj
Znanju je /s ponavljanjem in sploh utrjevanjem snovi/ vtisnil tudi odločnost.
5.
iz papirništva, iz tekstilstva kdo/kaj s pritisnjenjem, pritiskanjem narediti kaj v/na kaj / kam
V tkanino ali v papir so /navadno/ vtisnili moare ali kakšen drugi manj razpoznaven vzorec.
začutíti se in začútiti se -im se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj zaznati se, dojeti se kot koga/kaj / kakšnega/kakšno
V lastni hiši se je začutil tujca.
2.
kdo/kaj obravnati se, označiti se kot koga/kaj / kakšnega/kakšno
Začutil se aristokrata.
zadéti -dénem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj sunkovito udariti koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
(Z orodjem) ga je zadel /v glavo/.
2.
čustvenostno kdo/kaj premi kaj oč se udariti ob/v/na koga/kaj / kam
Pri vstopu je (z opornico) zadel ob podboj.
3.
čustvenostno kdo/kaj delujoč naleteti ob/v/na kaj
Pri delu je zadel ob različne težave.
4.
kdo/kaj dati cilj v/na koga/kaj / kam
Tarčo je zadela (z lokom in puščico).
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj dobiti kaj
Na loteriji je zadel enega (od glavnih dobitkov).
6.
čustvenostno kdo/kaj prizadeti koga/kaj
/S svojim dejanjem/ je zadel vso družino.
7.
kaj prizadeti koga/kaj
/Zaradi reform/ je odgovornost zadela tudi njega.
8.
v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' prizadeti koga/kaj
Slepota ga je zadela.
9.
kdo/kaj pokvariti koga/kaj
Potresi /najbolj/ prizadenejo stare stavbe.
10.
kdo/kaj dobro izraziti, prikazati koga/kaj
Portretist je /slabo/ zadel njen obraz.
11.
kdo/kaj mišljenjsko urediti, doseči koga/kaj
/Težko/S težavo/ zadene njene misli.
zagotovíti -ím dovršni glagol, glagol govorjenja (glagol ravnanja)
1.
kdo/kaj obljubiti komu/čemu kaj / o čem
/Brez zadržkov/ jim je zagotovil nagrado.
2.
kdo/kaj izjaviti komu/čemu za kaj / o čem
/Brez zadržkov/ jim je zagotovil, da bolezen ni nevarna.
zalíti -líjem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj narediti kaj bolj vlažn-ega/-o
Zalila (jim) je cvetje (s postano vodo).
2.
kdo/kaj narediti kaj ‘hrano/pijačo’ bolj redko, mokro
Omako si je zalila (z belim vinom).
3.
kdo/kaj narediti kaj polno
Zidarji so zalili vse špranje v zidu.
4.
kdo/kaj narediti koga/kaj nevidn-ega/-a/-o
Reka je zalila travnik /čez in čez/.
5.
kdo/kaj narediti kaj polno
Zidarji so zalili drogove (z betonom).
6.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj opazno čustveno prizadeti kaj
Pot (ji) je zalil obraz.
7.
čustvenostno kdo/kaj narediti kaj bolj slavnostno
Novorojenca so /izdatno/ zalili.
8.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj opazno čustveno zajeti koga/kaj
Zalila jo je groza.
zaníkati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj z besedami, kretnjami negativno izraziti se
Obtoženec je zanikal.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z besedami, kretnjami negativno izraziti kaj 'dogodek, dejanje, pojav, čustva'
Zanikali so govorice o kraji.
3.
iz jezikoslovja kdo/kaj z besedami, kretnjami negativno izraziti kaj 'dogodek, dejanje, pojav, čustva'
Zanikali so povedek.
zanímati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
kdo/kaj vznemirjati koga
Ta študij ga /zelo/ interesira.
zaslíšati -im dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
kdo/kaj določiti koga/kaj za odgovore
Obtoženca so /temeljito/ zaslišali (o vsem).
zasnováti zasnújem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
GLEJ: snováti
1.
kdo/kaj narediti načrt za kaj
Zasnovali so program socialne reforme.
2.
kdo/kaj postaviti kaj
Zasnoval je svoj nauk o prostoru.
zavézati in zavezáti zavéžem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dati koga/kaj
Lase si je zavezala (v čop).
2.
kdo/kaj narediti koga k/h komu/čemu / za koga/kaj dolžn-ega/-o
K sodelovanju so ga zavezali /s pogodbo/pogodbeno/.
3.
iz narodopisja kdo narediti kaj
Zavezala je pečo /na/v petelinčka/.
zavézati se in zavezáti se zavéžem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj narediti se dolžn-ega/-o za kaj
Zavezal se je poravnati dolg.
2.
kdo/kaj narediti se dolžn-ega/-o komu/čemu
Zavezal se je gospodarju /z rednim delom/.
zavrníti in zavŕniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj odvrniti koga/kaj
Zavrnili so krave in koze, ki so zašle v koruzo.
2.
kdo/kaj odstraniti koga/kaj
(Na cesti) so zavrnili ljudi.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj odbiti kaj
Zavrnil je darilo in nagrado.
3.1.

Zavrnil je njihovo pomoč.
4.
kdo/kaj odbiti koga
Zavrnila ga je.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj razveljaviti kaj
Zavrnili so priloženi načrt.
6.
kdo/kaj zanikati kaj
Zavrnil je vse obtožbe.
7.
čustvenostno kdo/kaj izraziti z govorilnimi organi kaj / o čem
Zavrnil jih je, da ni nič res.
7.1.
kdo/kaj izraziti z govorilnimi organi koga
Zavrnili so ga.
8.
iz medicine kdo/kaj odbiti kaj
Telo je zavrnilo presajeni organ.
9.
iz politike kdo/kaj odbiti kaj
Zavrnili so noto.
zbóbnati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
GLEJ: bóbnati 3
2.
kdo/kaj zbrati koga/kaj ob/v/na koga/kaj / o/pri kom/čem / kam / kod / kje
Novinarji so /na hitro/ na prizorišče zbobnali veliko prič.
zrásti se zrástem se in zrásem se dovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
1.
kdo/kaj postati s kom/čim skladna celota
Naselji sta se /sorazmerno/ zrasli z okolico.
2.
kdo/kaj narediti se skupn-ega/-o, skupno obstajati s kom/čim
Jezikoslovje se je zraslo s sorodno vejo.
3.
iz botanike kaj začeti obstajati skupaj
Cvetno odevalo se je /cevasto/ zraslo.
4.
iz medicine kaj narediti se skupn-ega/-o, skupno obstajati s kom/čim
Pljučna mrena se je /dobro in varno/ zrasla z rebrno.
žalostíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj delati koga/kaj žalostn-o/-ega
Otežuje ga /z očitki/.

Slovar neglagolske vezljivosti

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

afêra-esamostalnik ženskega spola
  1. odmevna javna zadeva, javni dogodek
    • afera s čim/kom
    • , afera v/na čem, kje
    • , afera o čem/kom
    • , afera med kom/čim
    • , afera zaradi česa/koga
báza-esamostalnik ženskega spola
  1. osnova, podlaga
    • baza česa
    • , baza za koga/kaj
  2. zbirka podatkov
    • baza česa/koga
    • , baza v/na čem, kje
    • , baza za kaj/koga
    • , baza o čem/kom
  3. izhodiščni kraj, oporišče, izhodiščna organizirana skupina
    • baza koga
    • , baza v/na čem, kje
    • , baza za kaj/koga
beséda-esamostalnik ženskega spola
  1. izražanje misli
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • beseda o
  • , beseda za
  • , beseda z/s
  • , beseda med
  • , beseda pri
  • , beseda proti
bítje-asamostalnik srednjega spola
  1. kar je živo
    • bitje česa
  2. oseba, žival
    • bitje česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • bitje z/s
  • , bitja v/na
bojázen-znisamostalnik ženskega spola
  1. stanje vznemirjenosti zaradi možne ogroženosti
    • bojazen pred kom/čim
    • , bojazen zaradi/glede koga/česa
    • , bojazen o čem
bolánbôlna -opridevnik
  1. nezdrav
    • kdo/kaj biti bolan kot kaj/kdo, kako
    • , kdo/kaj biti bolan na/v čem, kje, kako
    • , kdo/kaj biti bolan od česa/koga
    • , kdo/kaj biti bolan zaradi česa/koga
    • , kdo/kaj biti bolan za čim
  2. ekspresivno prizadet, vznemirjen
    • kdo/kaj biti bolan kot kdo/kaj, kako
    • , kdo/kaj biti bolan na čem, kje, kako
    • , kdo/kaj biti bolan v kaj, kako
    • , kdo/kaj biti bolan od česa/koga
    • , kdo/kaj biti bolan zaradi česa/koga
cílj-asamostalnik moškega spola
  1. mesto ali predmet ali vsebine, ki se jih namerava doseči znotraj določene dejavnosti
    • cilj česa
    • , cilj za kaj/koga
    • , cilj o čem
    • , cilj pri čem, kje
    • , cilj v čem, kdaj
    • , cilj po čem/kom, kako
    • , cilj pred čim, kdaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • cilj iz
dêbel-éla -opridevnik
  1. razsežen, obsežen
    • kaj biti debel od–do česa, koliko
    • , kaj biti debel okoli/okrog česa, koliko
  2. tolst, rejen, masten
    • kdo/kaj biti debel kot kdo/kaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • debelejši od
diplóma-esamostalnik ženskega spola
  1. dokument o končanem šolanju
    • diploma česa/koga
    • , diploma iz česa
    • , diploma o čem
  2. priznanje
    • diploma česa/koga
    • , diploma za kaj
dóberdôbra -opridevnik
  1. prijazen, naklonjen, koristen, učinkovit, uspešen
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dober za
  • , dober z/s/do
  • , dober v/na
  • , dober pri
  • , boljši od
  • , najboljši med/izmed
dôlg2-a -opridevnik
  1. razsežen, obsežen, obširen
    • kaj biti dolg kot kaj
    • , kaj biti najdaljši v/na čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dolg od–do
  • , daljši od
  • , dolg/daljši za
  • , dolg po
dôlžendolžán dôlžna -opridevnik
  1. navadno s prejemnikom v dajalniku neporavnan, neplačan
    • kdo/kaj biti dolžen komu koliko česa
  2. navadno s prejemnikom v dajalniku obvezan komu kaj izkazati, storiti
    • kdo/kaj biti dolžen komu kaj
    • , kdo/kaj biti dolžen komu kaj, koliko
  3. zavezan ravnati skladno s predpisi
    • kdo/kaj biti dolžen kaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dolžen za
dovzéten-tna -opridevnik
  1. dojemljiv, nagnjen
    • kdo biti dovzeten
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dovzeten za
  • , dovzeten na
drág-a -opridevnik
  1. veliko vreden
    • kaj biti drag kot kaj
  2. z dajalnikom ljubljen, priljubljen
    • kdo/kaj biti drag komu/čemu
  3. kot nagovor spoštovan, poseben, dragocen
    • kdo/kaj drag
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • drag/dražji za
  • , dražji od
  • , najdražji med
drugáčen-čna -opridevnik
  1. različen, spremenjen
    • kdo/kaj biti drugačen zaradi česa/koga, zakaj
    • , kdo/kaj biti drugačen po čem, kako
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • drugačen od
enák-a -opridevnik
  1. ujemalen v lastnostih
    • kdo/kaj biti enak med kom/čim, kako
    • , kdo/kaj biti enak pri kom/čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • enak za
  • , enak pred
  • , enak po
fílm-asamostalnik moškega spola
  1. umetniško delo iz slik
    • film česa/koga
    • , film o čem/kom
    • , film s kom/čim
    • , film za kaj/koga
fórmula-esamostalnik ženskega spola
  1. dogovorjeni odnosi, razmerja, zakonitosti
    • formula česa
    • , formula za kaj
    • , formula o čem
    • , formula brez česa
    • , formula s čim
  2. kratko pravilo kot izhodišče
    • formula česa
    • , formula za kaj
    • , formule o čem
    • , formula brez česa
    • , formula s čim
fráza-esamostalnik ženskega spola
  1. besedna zveza s samostojnim pomenom
    • fraza koga
    • , fraza o čem
    • , fraza v čem, kje
    • , fraza iz česa, od kod, od kdaj
    • , fraza za kaj
  2. besedna zveza, ki izgubi vsebino, puhlica
    • fraza koga
    • , fraza o čem
    • , fraza v čem, kje
    • , fraza iz česa, od kod, od kdaj
    • , fraza za kaj
glás-úsamostalnik moškega spola
  1. zvok bitja ali predmeta
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • glas o
  • , glas na
  • , glas za
  • , glas proti
  • , glas pri
glúh-a -opridevnik
  1. slišno nesposoben
    • kdo biti gluh za/na kaj, kako
    • , kdo biti gluh od česa, kdaj, kako
    • , kdo biti gluh zaradi česa, zakaj
  2. neobčutljiv, nečuten
    • kdo biti gluh iz/od/zaradi česa, zakaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • gluh za
gŕd-a -opridevnik
  1. negativen glede na zunanje in tudi notranje lastnosti
    • kdo/kaj biti grd kot kaj/kdo
    • , kdo/kaj biti grd kako
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • najgrši na
  • , grd do/z/s
  • , grši/najgrši od
idêja-esamostalnik ženskega spola
  1. zamisel, rešitev
    • ideja o čem
    • , ideja za kaj
    • , ideja iz česa, od kod, od kdaj
  2. usmerjena misel, dejavnost
    • ideja o čem
    • , ideja za kaj
    • , ideja iz česa, od kod, od kdaj
ísti-a -opridevnik
  1. nerazločevalen, identičen
    • kdo/kaj biti isti kot kdo/kaj
    • , kdo/kaj biti isti za koga/kaj
    • , kdo/kaj biti isti pri kom/čem
  2. nespremenjen
    • kdo/kaj biti isti za koga/kaj
    • , kaj biti isti skozi kaj, kje, kdaj
    • , kdo/kaj biti isti glede česa/koga
jézen-zna -opridevnik
  1. stanje negativnega čustva, ki povzroča odklonilen odnos, razmerje
    • kdo biti jezen
    • , kdo biti jezen kot kdo/kaj
    • , opisati koga kot jeznega
  2. nasproten kot posledica negativnega čustva in odlonilnega odnosa, razmerja do koga, česa
    • kdo biti jezen zaradi koga/česa
    • , kdo biti jezen nad kom/čim
    • , kdo biti jezen po čem
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • jezen na
knjíga-esamostalnik ženskega spola
  1. večje število skupaj vezanih popisanih listov
    • knjiga česa
    • , knjiga s čim
    • , knjiga iz česa
    • , knjiga po čem, kako
    • , knjiga ob čem, kdaj
  2. daljše besedilo
    • knjiga v čem
    • , knjiga iz česa, od kod
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • knjiga o
  • , knjiga za
krátek-tka -opridevnik
  1. nerazsežen, neobsežen, neobširen
    • kaj biti kratek/krajši kot kaj
    • , kdo/kaj biti kratek v/na čem, kje
    • , kdo/kaj biti kratek s kom/čim
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • krajši od
  • , kratek/krajši za
láheklahák -hka -opridevnik
  1. netežak, droben
    • kaj/kdo biti lahek/lažji kot kaj/kdo
  2. navadno s prilastkom nezahteven, nezapleten, preprost
    • kaj biti lahek
  3. neresen, nepremišljen
    • kdo biti lahek
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • lažji od
  • , lahek/lažji za
  • , najlažji med
lénlèn léna -opridevnik
  1. nedejaven
    • kdo biti len
    • , kdo postati len
    • , kdo biti len kot kdo/kaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • len za
lép-a -opridevnik
  1. pozitiven glede na zunanje in tudi notranje lastnosti
    • kdo/kaj biti lep kako
  2. pozitiven glede na količino, precej velik, precejšen
    • kdo/kaj biti lep koliko
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • lep za
  • , lep/najlepši v
  • , lepši od
  • , najlepši med/izmed
lesén-a -opridevnik
  1. negiben, tog, len
    • kdo biti lesen za kaj
  2. neroden, okoren
    • kdo biti lesen za kaj
    • , kdo biti lesen pri čem, kje
    • , kdo biti lesen na/v čem, kdaj
ljubosúmen-mna -opridevnik
  1. nezadovoljen, negativno čustveno vznemirjen sploh
    • kdo biti ljubosumen
  2. negativno čustveno vznemirjen nad določenim dejanjem, stanjem, osebo
    • kdo biti ljubosumen zaradi koga/česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • ljubosumen na
mandát-asamostalnik moškega spola
  1. pooblastilo
    • mandat koga
    • , mandat za koga/kaj, koliko
    • , mandat v/na čem, kje, kako
    • , mandat s čim, kako
míza-esamostalnik ženskega spola
  1. priprava z ravno ploščo, dvignjena od tal
    • miza s čim
  2. dvignjena ravna plošča glede na namen
    • miza za koga/kaj
    • , miza za kam/kje
  3. organizirani dogodek
    • miza o čem/kom
    • , miza s čim
mlád-a -opridevnik
  1. maloleten, začeten, še nezrel, neizkušen
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • mlad za
  • , mlad po
  • , mlajši od
  • , najmlajši od
  • , najmlajši med
móč-ísamostalnik ženskega spola
  1. značilnost česa, koga za opravljanje svoje funkcije in prenašanje naporov
    • moč česa/koga
    • , moč pri čem
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • moč za
  • , moč v
  • , moč nad
  • , moč do
môčenmočán môčna -opridevnik
  1. sposoben, odporen, učinkovit
    • kdo/kaj biti močen nad/pod čim, kako
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • močen v/na
  • , močen za
  • , močen pri
  • , močnejši od
  • , najmočnejši med
motív-asamostalnik moškega spola
  1. spodbuda
    • motiv koga/česa
    • , motiv za kaj
  2. osnovna, vodilna tematska sestavina
    • motiv česa/koga
    • , motiv za kaj/koga
    • , motiv iz česa, od kod, od kdaj
    • , motiv v/na čem, kje, kdaj, kako
mŕtev-tva -opridevnik
  1. neživ
    • kdo biti mrtev v/na čem, kje, kdaj
    • , kdo biti mrtev zaradi česa
    • , kdo biti mrtev od česa
  2. nedejaven, odpisan
    • kdo/kaj biti mrtev zaradi česa
načŕt-asamostalnik moškega spola
  1. vnaprejšnja določitev poteka dejanja, procesa
    • načrt česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • načrt za
  • , načrt o/pri
  • , načrt z/s
níz-asamostalnik moškega spola
  1. urejena skupina, vrsta
    • niz česa
  2. večja količina
    • niz česa/koga
  3. del igre
    • niz česa
    • , niz v/na čem, kdaj, kje
    • , niz s čim/kom
    • , niz proti komu/čemu
nòrnôra -opridevnik
  1. duševno nestabilen, bolan
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • nor na
  • , nor od
  • , nor za
nòvnôva -opridevnik
  1. pred kratkim nastal, še neznan
    • kdo/kaj biti nov v/na čem, kje
    • , kdo/kaj biti nov iz česa, od kod
  2. pred kratkim vključen, še nepoznan
    • kdo/kaj biti nov v/na čem, kje
    • , kdo/kaj biti nov med kom/čim, kje
    • , kdo/kaj biti nov s kom/čim
    • , kdo/kaj biti nov glede koga/česa, kako
    • , kdo/kaj biti nov pri kom/čem, kje
    • , kdo/kaj biti nov po čem, kako
  3. zelo različen od dosedanjega znanega
    • kdo/kaj biti nov za koga/kaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • novejši od
oddáljen-a -opridevnik
  1. nebližnji, nebližji
    • kdo/kaj biti oddaljen od koga/česa, od kod
    • , kdo/kaj biti oddaljen okoli/okrog koliko česa
    • , kdo/kaj biti oddaljen do koliko česa, koliko
osnôva-esamostalnik ženskega spola
  1. bistvena izhodiščna sestavina za obstoj in vrednotenje
    • osnova česa
    • , osnova v/na čem, kje
    • , osnova iz/od česa, od kod
    • , osnova po čem, kako
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • osnova za
osnôven-vna -opridevnik
  1. bistven, najpomembnejši
    • kdo/kaj biti osnoven
    • , kdo/kaj biti osnoven pri čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • osnoven za
pámet-isamostalnik ženskega spola
  1. sposobnost dojemanja, razsojanja
    • pamet koga
    • , pamet glede česa/koga
    • , pamet v/na čem, kje, kdaj
  2. kot nagovor pozivanje k dobri in trezni odločitvi
    • pamet v kaj, kam
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • pamet o
panél-asamostalnik moškega spola
  1. plošča
    • panel s čim
    • , panel za kaj
  2. posvet delovne skupine
    • panel koga/česa
    • , panel za kaj
    • , panel o čem
papír-jasamostalnik moškega spola
  1. izdelek iz lesnih vlaken za pisanje, tiskanje, zavijanje
    • papir iz česa, od kod
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • papir za
  • , papir v
  • , papir z/s
  • , papir o
pésem-smisamostalnik ženskega spola
  1. krajše literarno delo v verzih, govorjeno ali peto
    • pesem s česa, od kod
    • , pesem iz česa, od kod
    • , pesem na čem, kje
    • , pesem s čim
    • , pesem za koga/kaj
    • , pesem o kom/čem
    • , pesem v čem
písmo-asamostalnik srednjega spola
  1. zapisano sporočilo kot pošiljka
    • pismo koga/česa
    • , pismo komu/čemu
    • , pismo za koga/kaj
    • , pismo od/iz/z koga/česa, od kod, od kdaj
    • , pismo o kom/čem
    • , pismo s čim
    • , pismo med kom/čim
  2. pisna izjava, pogodba, listina
    • pismo koga/česa komu/čemu
    • , pismo za koga/kaj
    • , pismo o čem
    • , pismo s čim
plán-asamostalnik moškega spola
  1. načrt
    • plan česa/koga
    • , plan za kaj/koga, za kdaj
    • , plan s čim/kom
    • , plan o čem
    • , plan glede česa
  2. razvrstitev oseb, predmetov na sliki, posnetku
    • plan koga/česa
podátek-tkasamostalnik moškega spola
  1. navadno v množini dejstvo o stvari, pojavu, dejanju, poteku
    • podatek koga/česa
    • , podatek za kaj/koga
    • , podatek v/na čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • podatek o
  • , podatek iz/z/s
pôdel-dla -opridevnik
  1. navadno v povedku zelo negativen glede lastnosti in ravnanja
    • kdo biti podel
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • podel z/s/pri
podóba-esamostalnik ženskega spola
  1. predstavitev v sliki ali besedi
    • podoba česa/koga
    • , podoba na čem, kje
    • , podoba s čim
  2. lastnost, značilnost
    • podoba česa/koga
  3. pojav kot del spomina, domišljije
    • podoba iz česa, od kod
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • podoba v/na
  • , podoba o
podóben-bna -opridevnik
  1. ujemalen po bistvenih lastnostih
    • kdo/kaj biti podoben komu/čemu
    • , kdo/kaj biti podoben kot kaj čemu, kako
    • , kdo/kaj biti podoben v čem, kako
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • podoben po
poglávje-asamostalnik srednjega spola
  1. oblikovno in vsebinsko zaključen del neke besedilne celote
    • poglavje česa
    • , poglavje o čem
    • , poglavje v čem, kje
    • , poglavje iz česa
    • , poglavje s čim
  2. navadno ekspresivno časovno obdobje življenja, bivanja
    • poglavje česa/koga
    • , poglavje v/pri čem, kje
    • , poglavje iz česa
pogójen-jna -opridevnik
  1. možen, omogočen, uresničljiv
    • kaj biti pogojen s čim
pohléven-vna -opridevnik
  1. poslušen, skromen
    • kdo/kaj biti pohleven kot kaj
  2. netežaven, nenapadalen
    • kdo/kaj biti/postati pohleven kot kaj
pójem-jmasamostalnik moškega spola
  1. miselna predstava, ocena o določeni vsebini
    • pojem za kaj
    • , pojem v čem, kje
    • , pojem iz česa
  2. navadno v povedku izjemna vrednost, ocena
    • biti pojem za kaj
    • , pojem v čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • pojem o
polítika-esamostalnik ženskega spola
  1. urejanje družbe in odločanje o razmerah
    • politika česa/koga
    • , politika v/na čem, kje, kdaj
    • , politika do česa/koga
    • , politika za kaj/koga
  2. merila in načela o urejanju določenega področja
    • politika česa/koga
    • , politika v/na čem, kje
    • , politika do česa/koga
    • , politika za kaj/koga
pôln-a -opridevnik
  1. zaseden v največji možni meri
    • kdo/kaj biti poln česa
    • , kaj biti poln do česa, koliko
    • , kdo/kaj biti poln s čim/kom
  2. največji po meri, stopnji
    • kdo/kaj biti poln česa
  3. celoten, celovit
    • kaj biti poln s čim
ponížen-žna -opridevnik
  1. podrejen
    • kdo biti ponižen kot kdo/kaj
    • , kdo biti ponižen s kom
    • , kdo biti ponižen do koga/česa
    • , kdo biti ponižen pred kom/čim
  2. neizrazit, skromen
    • kdo biti ponižen do koga/česa
    • , kdo biti ponižen pred kom/čim
ponúdba-esamostalnik ženskega spola
  1. možnost prejetja snovne ali nesnovne vsebine
    • ponudba česa
    • , ponudba za kaj
    • , ponudba v/na čem, kje, kdaj, kako
    • , ponudba s čim, kako
    • , ponudba iz česa, od kod
    • , ponudba po čem, kako
    • , ponudba pri čem/kom, kje
postópek-pkasamostalnik moškega spola
  1. načrtovani potek dela, opravila
    • postopek česa
    • , postopek s čim/kom
  2. navadno s prilastkom načrtovani proces
    • postopek za kaj
    • , postopek zaradi/glede česa
    • , postopek proti komu/čemu
    • , postopek zoper koga/kaj
    • , postopek pred čim
    • , postopek v/na čem, kje
    • , postopek o čem
    • , postopek pri kom/čem
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • postopek za
poštèn-êna -opridevnik
  1. nagnjen k dobremu, ustreznemu
    • kdo/kaj biti pošten do koga/česa
    • , kdo/kaj biti bolj/manj pošten od koga/česa
    • , kdo/kaj biti pošten v/pri čem, kje
    • , kdo/kaj biti pošten s kom/čim
    • , kdo/kaj biti prepošten za koga/kaj
  2. navadno ekspresivno ustrezen, primeren
    • kaj biti pošten glede na kaj
  3. intenziven, obsežen, nepričakovan
    • kaj biti pošten glede na kaj
potrdílo-asamostalnik srednjega spola
  1. uradni pisni dokaz
    • potrdilo koga/česa
    • , potrdilo o čem
    • , potrdilo za kaj
  2. potrditev, pritrditev
    • potrdilo česa
potrében-bna -opridevnik
  1. nujen
    • kdo/kaj biti potreben kot kaj/kdo
    • , kdo/kaj biti potreben komu/čemu
    • , kdo/kaj biti potreben za kaj/koga
    • , kaj/kdo biti potreben zaradi česa/koga
    • , kaj/kdo biti potreben pri čem/kom, kje
    • , kaj/kdo biti potreben v/na čem, kje, kako
  2. zadosten
    • kaj/koliko biti potreben za kaj
    • , kaj/kdo biti potreben pri čem/kom, kje
    • , kaj/kdo biti potreben v/na čem, kje
  3. osiromašen za
    • kaj/kdo biti potreben česa/koga
povést-isamostalnik ženskega spola
  1. krajša pripoved
    • povest koga
    • , povest o kom/čem
    • , povest za koga/kaj
    • , povest s čim
pôzen-zna -opridevnik
  1. časovno že preveč oddaljen
    • kdo/kaj biti pozen za kaj/koga
    • , kdo/kaj biti pozen s čim
    • , kdo/kaj biti pozen pri/v čem
  2. prepozno dozorjen
    • kdo/kaj biti pozen za kaj
    • , kdo/kaj biti pozen pri čem
prástàr-stára -opridevnik
  1. zelo star
    • kdo/kaj biti prastar za kaj/koga
právljica-esamostalnik ženskega spola
  1. domišljijska pripoved
    • pravljica o čem
    • , pravljica za koga/kaj
    • , pravljica s čim
  2. neresnična izjava
    • pravljica o čem
    • , pravljica za koga
  3. izjemno lep dogodek
    • pravljica za koga
    • , pravljica v čem
prázen-zna -opridevnik
  1. nezaseden v največji možni meri
    • kaj biti prazen
    • , kaj biti prazen zaradi koga/česa
    • , kaj biti prazen za koga/kaj
  2. nevsebinski
    • kdo/kaj biti prazen
    • , kdo/kaj biti prazen zaradi koga/česa
    • , kdo/kaj biti prazen brez koga/česa
    • , kdo/kaj biti prazen v čem, kje
    • , kdo/kaj biti prazen za koga/kaj
  3. nevreden, neučinkovit
    • kdo/kaj biti prazen
    • , kdo biti prazen v čem, kje
    • , kdo biti prazen za koga/kaj
prêdlog-ógasamostalnik moškega spola
  1. osnutek, zamisel, ideja
    • predlog česa
    • , predlog o čem
    • , predlog s čim
    • , predlog na kaj
    • , predlog glede česa
    • , predlog po čem
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • predlog za
premlád-a -opridevnik
  1. preveč mlad
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • premlad za
prepròst-ôsta -opridevnik
  1. osnoven, enostaven
    • kaj biti preprost kot kaj
    • , kaj biti preprost za kaj/koga
    • , kaj biti preprost/preprostejši od česa
  2. neizumetničen, nezahteven
    • kdo/kaj biti preprost kot kdo/kaj
    • , kdo/kaj biti preprost za koga/kaj
    • , kdo/kaj biti preprost/preprostejši od koga/česa
presìt-íta -opridevnik
  1. preveč sit
    • kdo biti presit česa
    • , kdo biti presit, da bi/se ...
prestàr-ára -opridevnik
  1. preveč star
    • kdo/kaj biti videti / zdeti se prestar, da bi ...
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • prestar za
prestróg-a -opridevnik
  1. preveč strog
    • kdo/kaj biti prestrog do koga/česa
    • , kdo/kaj biti prestrog za koga/kaj
presúh-a -opridevnik
  1. preveč suh
    • kdo/kaj biti presuh za kaj
presuròv-ôva -opridevnik
  1. preveč grob
    • kdo/kaj biti presurov do koga/česa
    • , kdo/kaj biti presurov s kom/čim
  2. preveč neugoden
    • kaj/kdo biti presurov za koga/kaj
pretánek-nka -opridevnik
  1. preveč tanek
    • kaj biti pretanek za kaj/koliko
pretíh-a -opridevnik
  1. preveč tih
    • kdo/kaj biti pretih za koga/kaj
preudáren-rna -opridevnik
  1. razumen, premišljen
    • kdo/kaj biti preudaren za kaj
príden-dna -opridevnik
  1. dejaven, delaven
    • kdo biti priden
  2. poslušen, prijeten
    • kdo biti priden
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • priden za
prijázen-zna -opridevnik
  1. prijateljski
    • kdo/kaj biti prijazen do koga/česa
    • , kdo/kaj biti prijazen s kom/čim
  2. prijeten, dostopen
    • kaj biti prijazen do koga
    • , kaj biti prijazen za koga/kaj
  3. ugoden, neškodljiv
    • kdo/kaj biti prijazen do koga/česa
    • , kaj biti prijazen s kom/čim
    • , kaj biti prijazen za koga/kaj
prijéten-tna -opridevnik
  1. ugoden
    • kaj biti prijeten za koga/kaj
    • , kaj biti prijeten na kaj/kako
  2. všečen
    • kdo/kaj biti prijeten za kaj/koga
    • , kdo/kaj biti prijeten na kaj/kako
primáren-rna -opridevnik
  1. prvi, glaven
    • kaj biti primaren pri kom/čem, kje
  2. osnoven, temeljni
    • kaj biti primaren kot kaj
    • , kaj biti primaren za kaj/koga
primér-asamostalnik moškega spola
  1. stvar, pojav za razpoznavo splošnejših lastnosti, zakonitosti
    • primer koga/česa
    • , primer iz česa, od kod
    • , primer pri čem, kje
    • , primer za koga/kaj
  2. vsebina določene obravnave
    • primer česa
    • , primer o čem/kom
    • , primer z/s česa, od kod
priméren-rna -opridevnik
  1. skladen s pričakovanji, potrebami
    • kdo/kaj biti primeren pri čem/kom, kje
    • , kdo/kaj primeren/primernejši zaradi česa, zakaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • primeren za
  • , primernejši od
projékt-asamostalnik moškega spola
  1. načrt
    • projekt česa/koga
    • , projekt za kaj
    • , projekt v/na čem, kje, kdaj, kako
    • , projekt s čim/kom
    • , projekt o čem
  2. umetniško delo, prireditev
    • projekt koga
    • , projekt za kaj
    • , projekt v/na čem, kje, kdaj, kako
    • , projekt s čim/kom
    • , projekt o čem/kom
pròstprôsta -opridevnik
  1. nevezan, neomejen, razbremenjen
    • kdo/kaj biti prost česa
    • , kdo biti prost v čem
    • , kdo biti prost pri čem
    • , kaj biti prost za koga/kaj
  2. nezaseden
    • kdo/kaj biti prost v čem, kdaj
    • , kdo/kaj biti prost za kaj/koga
prototíp-asamostalnik moškega spola
  1. vzorčni primer
    • prototip česa/koga
    • , prototip za kaj/koga
  2. izdelek
    • prototip česa
    • , prototip s čim
    • , prototip za kaj
pŕvi-a -o
  1. začetni v času
    • kdo/kaj biti prvi v/na čem, kje, kdaj
    • , kdo/kaj biti prvi s čim
  2. začetni v vrsti
    • kdo/kaj biti prvi v/na čem, kje
  3. najboljši
    • kdo/kaj biti prvi v/na čem, kje
    • , kdo/kaj biti prvi s čim
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • prvi od/izmed/med
račún-asamostalnik moškega spola
  1. številsko razmerje, številsko stanje, položaj
    • račun koga/česa
    • , račun s čim
    • , račun v/na/pri čem, kje
  2. znesek
    • račun za kaj
    • , račun s čim
razsípen-pna -opridevnik
  1. nepremišljen, nepreudaren
    • kdo/kaj biti razsipen s čim
    • , kdo/kaj biti razsipen glede na kaj
razumljív-a -opridevnik
  1. jasen, dostopen za dojemanje
    • kdo/kaj biti razumljiv za koga/kaj
    • , kdo/kaj biti razumljiv v čem, kje
    • , kdo/kaj biti razumljiv zaradi koga/česa
réd-asamostalnik moškega spola
  1. stanje pod nadzorom
    • red v/na čem, kje
  2. ustaljeno ponavljanje
    • red česa
    • , red za kaj
  3. navadno s prilastkom razvrstitev v prostoru in času
    • red koga/česa
    • , red za kaj
    • , red s čim
  4. skupnost s pravili
    • red koga
  5. visoko odlikovanje
    • red česa
    • , red za kaj
rekláma-esamostalnik ženskega spola
  1. opozarjanje
    • reklama za kaj
    • , reklama o čem
    • , reklama na čem, kje
    • , reklama pred čim/kom, kdaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • reklama za
réven-vna -opridevnik
  1. siromašen
    • kdo biti reven med kom
    • , kdo/kaj biti revnejši od koga/česa
  2. zelo majhen
    • kaj biti reven s čim
  3. navadno ekspresivno skromen
    • kaj biti reven s čim
    • , kaj biti reven za kaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • revnejši za
sám-a -opridevnik
  1. stanje, lastnost brez stikov, vplivov, pomoči
    • kdo biti sam s kom/čim, kako
    • , kdo biti sam v/na čem, kje, kdaj
    • , kdo biti sam pri kom/čem, kje, kdaj
    • , kdo biti sam proti komu/čemu
    • , kdo biti sam med kom/čim, kje, kdaj
seznàmseznám -ámasamostalnik moškega spola
  1. skupek imen za osebe, stvari, pojave
    • seznam koga/česa
    • , seznam za kaj
    • , seznam s čim
    • , seznam iz česa, od kod, od kdaj
    • , seznam po čem, kako
simpózij-asamostalnik moškega spola
  1. strokovno zborovanje, sestanek
    • simpozij koga/česa
    • , simpozij o čem/kom
    • , simpozij v/na čem, kje, kako
    • , simpozij za kaj/koga
    • , simpozij s čim
sìtsíta -opridevnik
  1. nepotreben, poln hrane
    • kdo/kaj biti sit česa
    • , sit do česa, do kod, do kdaj, koliko
  2. prepoln zlasti neprijetnosti
    • kdo/kaj biti sit česa/koga
    • , sit do česa, do kod, koliko
skíca-esamostalnik ženskega spola
  1. risba s samo bistvenimi potezami
    • skica česa/koga
    • , skica o čem
    • , skica za kaj
  2. osnutek, kratek opis ali zapis
    • skica česa
    • , skica o čem/kom
    • , skica za kaj
skóp-a -opridevnik
  1. nedarežljiv
    • kdo/kaj biti skop s čim
    • , kdo/kaj biti skop pri čem, kje
    • , kdo/kaj biti skop glede česa
  2. količinsko premajhen, komaj zadosten
    • kdo/kaj biti skop s čim
    • , kdo/kaj biti skop pri čem, kje
    • , kdo/kaj biti skop glede česa
skŕb-ísamostalnik ženskega spola
  1. občutek nemira, tesnobe, strahu
    • skrb zaradi/glede česa
    • , skrb ob čem
  2. dolžnost, obveza
    • skrb pri čem
    • , skrb okoli/okrog koga/česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • skrb za
skrômen-mna -opridevnik
  1. nezahteven, enostaven
    • kdo/kaj biti skromen pri čem
    • , kdo biti skromen glede česa
    • , kaj biti skromnejše od česa
  2. količinsko majhen
    • kdo/kaj biti skromen glede česa
    • , kaj biti skromnejše od česa / od kdaj
  3. raznovrstno neobsežen, preprost
    • kaj biti skromenjše od česa
slàbslába -opridevnik
  1. negativen, neprijazen, nenaklonjen, nekoristen, neučinkovit, neuspešen
    • kdo/kaj biti slab/slabši po čem, kako
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • slab v/na/pri
  • , slab za
  • , slab do
  • , slabši/najslabši od/izmed/med
sléd-ísamostalnik ženskega spola
  1. ostanek, znak na podlagi
    • sled česa/koga
    • , sled za kom/čim
    • , sled v/na čem, kje
    • , sled o čem/kom
  2. navadno s prilastkom posledica
    • sled česa/koga
    • , sled za kom/čim
    • , sled o čem
    • , sled v/na čem, kje
  3. ostanek od celote
    • sled česa/koga
  4. ekspresivno, navadno z nikalnico zelo majhna količina
    • sled česa/koga
    • , sled za čim/kom
    • , sled o čem
slép-a -opridevnik
  1. vidno nesposoben
    • kdo biti slep za/na kaj, kako
    • , kdo biti slep od kdaj, kako
    • , kdo biti slep zaradi česa, zakaj
  2. nepremišljen, nerazsoden
    • kdo biti slep iz/od/zaradi česa, zakaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • slep za
slíka-esamostalnik ženskega spola
  1. upodobitev
    • slika koga/česa
    • , slika za kaj
    • , slika s čim/kom
    • , slika iz česa, od kod
    • , slika pri čem, kje
  2. pojavne lastnosti
    • slika česa
    • , slika za kaj
    • , slika o čem/kom
    • , slika pri čem/kom, kje
spomín-asamostalnik moškega spola
  1. sposobnost hranjenja in obnove podatkov
    • spomin koga/česa
    • , spomin za kaj
    • , spomin v čem, kje, kdaj
  2. ohranjeno védenje o preteklosti
    • spomin iz/z/s česa, od kdaj, od kod
    • , spomin o čem/kom
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • spomin na
stàrstára -opridevnik
  1. količina let ali drugih časovnih enot od rojstva ali nastanka; lahko tudi mnogoleten, predozorel, v zadnjem obdobju življenja, bivanja
    • kdo/kaj biti star koliko
    • , kdo/kaj biti star koliko
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • star do
  • , star za
  • , star po
  • , starejši od
  • , najstarejši od
  • , najstarejši med
státus-asamostalnik moškega spola
  1. pravni položaj, opredeljen s pravicami in obveznostmi
    • status koga/česa
    • , status za koga/kaj
  2. pravno opredeljena vloga
    • status pri kom/čem, kje
    • , status po čem, kako
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • status v
  • , status med
  • , status brez
stróg-a -opridevnik
  1. dosleden, discipliniran
    • kdo/kaj biti strog z/s kom/čim
    • , kdo/kaj biti strog pri čem, kje
    • , kdo/kaj biti strožji za koga/kaj
    • , kdo/kaj biti strog glede koga /česa
  2. neprizanesljiv, neizprosen
    • kdo/kaj biti strog/strožji do koga/česa
    • , kdo/kaj biti strožji od koga/česa
  3. zelo izrazit glede na lastnosti
    • kaj biti strog zaradi česa
    • , kaj biti strog po čem, kako
súh-a -opridevnik
  1. nevlažen, nemoker
    • kaj biti suh kot kaj
    • , kdo/kaj biti suh za kaj/koga
  2. neobsežen, tanek
    • kaj biti suh v čem
  3. nemasten, nerejen
    • kdo/kaj biti suh kot kaj
suròv-ôva -opridevnik
  1. nasilen, žaljiv
    • kdo/kaj biti surov do koga/česa
    • , kdo biti surov s kom/čim
  2. zelo neugoden
    • kaj biti surov za kaj/koga
šíbekšibák šíbka -opridevnik
  1. manj sposoben, učinkovit, slaboten
    • kdo/kaj biti šibek pri čem, kje
    • , kdo/kaj biti šibek v čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • šibkejši od
  • , najšibkejši med/izmed
tabéla-esamostalnik ženskega spola
  1. razpredelnica
    • tabela česa
    • , tabela s čim/kom
    • , tabela za kaj
    • , tabela o čem
tečáj-asamostalnik moškega spola
  1. nosilni in vezni del vrat, oken
    • tečaji česa
    • , tečaj za kaj
  2. zemeljska stična točka
    • tečaj česa
  3. organizirano usposabljanje
    • tečaj česa
    • , tečaj za koga/kaj
    • , tečaj iz česa
    • , tečaj o čem
    • , tečaj s kom/čim
  4. cena valute
    • tečaj česa
    • , tečaj za kaj
    • , tečaj s čim
teoríja-esamostalnik ženskega spola
  1. razlaga, sprejeta spoznanja
    • teorija česa
    • , teorija o čem
    • , teorija v čem, kje, kako
    • , teorija za koga/kaj, kako
téza-esamostalnik ženskega spola
  1. še nedokazana trditev
    • teza o čem
    • , teze za kaj
  2. sporočilo
    • teza o čem
  3. stališče, izhodišče
    • teza o čem
    • , teze za kaj
težáven-vna -opridevnik
  1. težek, zahteven
    • kaj biti težaven
    • , kaj biti težaven zaradi česa
    • , kaj biti težaven za koga/kaj
  2. poln neprijetnosti, trpljenja
    • kaj biti težaven
    • , kaj biti težaven zaradi česa
    • , kaj biti težaven za koga
  3. neprilagodljiv
    • kdo biti težaven
    • , kdo biti težaven zaradi česa
    • , kdo/kaj biti težaven za koga/kaj
têžektežák têžka -opridevnik
  1. nelahek, debel
    • kdo/kaj biti težek koliko
  2. zahteven, zapleten
    • kaj biti težek
  3. neprijeten, bremenilen, naporen
    • kdo/kaj biti težek koliko
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • težji od
  • , težek/težji za
  • , najtežji med
tíh-a -opridevnik
  1. miren, neizstopajoč
    • kdo/kaj biti tih za koga/kaj
  2. nehrupen
    • kaj biti tih pri čem, kje
    • , kaj biti tišji od česa
    • , kaj biti tišji za koliko
tŕd-a -opridevnik
  1. odporen na pritisk, upogib
    • kaj/kdo biti trd kot kaj
    • , kaj biti trše od česa
    • , kaj biti trd na kaj, kako
  2. navadno ekspresivno težaven, neprizanesljiv, pretresen
    • kdo/kaj biti trd kot kaj
    • , kdo/kaj biti trd/trši od česa
tŕden-dna -opridevnik
  1. vzdržljiv, močen
    • kaj biti trden/trdnejši kot kaj
    • , kaj/kdo biti trden do česa, kako
    • , kaj/kdo biti trden/trdnejši od česa/koga
    • , kdo/kaj biti trden v čem, kje
    • , kaj biti trden/trdnejši za kaj
  2. odločen, neomahljiv
    • kdo biti trden kot kaj
    • , kdo biti trden v/pri čem
    • , kdo biti trden za kaj
  3. verodostojen, nedvoumen
    • kaj/kdo biti trden/najtrdnejši v čem, kje
tribúna-esamostalnik ženskega spola
  1. začasen objekt za javne prireditve
    • tribuna česa/koga
    • , tribuna za koga
    • , tribuna s kom/čim
  2. del športne dvorane, stadiona
    • tribuna česa/koga
    • , tribune v čem, kje
    • , tribuna s kom/čim
  3. javna razprava, izmenjava mnenj
    • tribuna česa/koga
    • , tribuna s čim
    • , tribuna o čem
tŕmast-a -opridevnik
  1. nepopustljivo vztrajen
    • kdo/kaj biti trmast kot kaj
    • , kdo/kaj biti trmast do koga
    • , kdo/kaj biti bolj trmast od koga/česa
    • , kdo/kaj biti trmast glede česa
  2. ekspresivno težko spremenljiv
    • kaj biti trmast za kaj
    • , kaj biti trmast pri čem, kje
ubóg-a -opridevnik
  1. deležen usmiljenja, pomilovanja
    • kdo biti ubog kot kaj/kdo
  2. slaboten, onemogel
    • kdo biti ubog kot kaj
  3. količinsko majhen, nezadosten, reven
    • kdo biti ubog na/v čem
účbenik-asamostalnik moškega spola
  1. knjiga z učno vsebino
    • učbenik česa
    • , učbenik za kaj/koga
    • , učbenik o čem
    • , učbenik s čim
ugánka-esamostalnik ženskega spola
  1. kratka besedilna igrica
    • uganka za koga
    • , uganka o čem/kom
  2. težko razumljiva in rešljiva vsebina
    • uganka česa/koga
    • , uganka za koga/kaj
    • , uganka o čem/kom
uglèd-édasamostalnik moškega spola
  1. širše dobro mnenje o kom
    • ugled česa/koga
    • , ugled v čem, kje
    • , ugled med kom/čim, kje
    • , ugled pri kom/čem
    • , ugled zaradi česa/koga
úren-rna -opridevnik
  1. hiter, gibčen
    • kdo/kaj biti uren
    • , kdo biti uren s čim
    • , kdo/kaj biti uren pri čem
uspéšen-šna -opridevnik
  1. učinkovit
    • kdo/kaj biti uspešen v/na čem, kje
    • , kdo/kaj biti uspešen pri čem
    • , kdo/kaj biti uspešen s čim/kom
    • , kdo/kaj biti uspešen za koga/kaj
    • , kdo/kaj biti uspešen med kom/čim
  2. dober
    • kdo/kaj biti uspešen v/na čem, kje
    • , kdo/kaj biti uspešen pri čem
    • , kdo/kaj biti uspešen s čim/kom
    • , kdo/kaj biti uspešen za koga/kaj
    • , kdo/kaj biti uspešen med kom/čim
ustrézen-zna -opridevnik
  1. skladen z namenom
    • kaj/kdo biti ustrezen
    • , kaj/kdo biti ustrezen za kaj/koga
    • , kaj biti ustrezno pri čem, kje
  2. zaželen, potreben
    • kaj/kdo biti ustrezen
    • , kaj/kdo biti ustrezen za kaj/koga
uvéluvèl -éla -opridevnik
  1. usahel, nemočen
    • kdo/kaj biti uvel
    • , kaj/kdo biti uvelo pri/na/v čem, kje
vêlik-íka -opridevnik
  1. obsežen glede na količino in intenzivnost
    • kdo/kaj biti velik kot kaj
    • , kaj biti večje od česa
    • , kaj biti velik/največji v/na čem, kje
    • , kaj biti velik/večji za kaj/koliko
    • , kaj biti največji med čim/kom, kje
    • , kaj biti velik/največji pri čem/kom, kje
veljáva-esamostalnik ženskega spola
  1. moč, opredeljena z zakonom, vplivom
    • veljava česa
    • , veljava od/do
    • , veljava čez kaj, kdaj
    • , veljava s čim, kdaj
    • , veljava pri kom/čem, kje
veljáven-vna -opridevnik
  1. najmočnejši, najtrdnejši
    • kaj biti veljaven za kaj/koga
    • , kaj biti veljaven v/na/pri čem, kje, kdaj
    • , kaj biti veljaven po čem, kod, kdaj
véra-esamostalnik ženskega spola
  1. prepričanost o obstoju nadnaravnih sil
    • vera koga/česa
    • , vera med kom
  2. sistem naukov, norm
    • vera koga/česa
    • , vera brez česa/koga
  3. skupek načel, nazorov, naukov
    • vera koga/česa
    • , vera o čem/kom
  4. prepričanost o uresničitvi zaželenega
    • vera v kaj
    • , vera za kaj/koga
  5. prepričanost o učinkovitosti, uspešnosti koga, česa
    • vera v koga/kaj
verjéten-tna -opridevnik
  1. skladen z resničnostjo
    • kaj biti verjetno za koga/kaj
    • , kaj biti verjetno pri čem/kom, kje
    • , kaj biti verjetno med kom/čim, kje
    • , kaj biti verjetno zaradi česa/koga
  2. pričakovan
    • kaj biti verjetno za koga/kaj
    • , kaj biti verjetno pri čem/kom, kje
    • , kaj biti verjetno med kom/čim, kje
    • , kaj biti verjetno zaradi česa/koga
vesél-a -opridevnik
  1. zadovoljen
    • kdo biti vesel česa/koga
    • , kdo biti vesel zaradi česa/koga
    • , kdo biti vesel za koga/kaj
    • , kdo biti vesel s čim/kom
    • , kdo biti vesel ob čem, kdaj
  2. živahen, lahkoten
    • kdo biti vesel kot kdo/kaj
    • , kdo biti vesel zaradi česa
    • , kdo biti vesel ob čem, kdaj
vést2-ísamostalnik ženskega spola
  1. novo sporočilo
    • vest o čem/kom
    • , vest iz česa, od kod
    • , vest za koga/kaj
    • , vest v/na čem, kje
vír-asamostalnik moškega spola
  1. izhodišče pojavljanja, nastajanja
    • vir česa
    • , vir v/na čem, kje, kdaj
    • , vir iz česa, od kod, od kdaj
    • , vir blizu koga/česa
    • , vir s čim
  2. vsebina, snov za rabo
    • vir česa
    • , vir pri čem, kje
    • , vir o čem
    • , vir s čim
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • vir za
visòk-ôka -opridevnik
  1. velik navzgor
    • kdo/kaj biti visok koliko
    • , kdo/kaj biti višji od koga/česa
    • , kaj biti višji za koliko/kaj
    • , kdo/kaj biti najvišji v/na čem, kje
  2. številen, obsežen
    • kaj biti višje od česa
    • , kaj biti višji za koliko/kaj
    • , kdo/kaj biti najvišji v/na čem, kje
  3. pomemben, zahteven
    • kaj biti visok za kaj
    • , kdo/kaj biti najvišji v/na čem, kje
višína-esamostalnik ženskega spola
  1. veličina navzgor
    • višina česa
    • , višina od/do česa
    • , višina v čem, kje, kdaj
    • , višina okoli česa, koliko
  2. količina, obseg
    • višina česa
    • , višina od/do česa
    • , višina v čem
    • , višina okoli česa, koliko
  3. stopnja
    • višina česa
    • , višina od/do česa
    • , višina v čem
vljúden-dna -opridevnik
  1. prijazen
    • kdo biti vljuden do koga
    • , kdo biti vljuden s kom
vodník-asamostalnik moškega spola
  1. usmerjevalec ljudi, živali
    • vodnik česa/koga
    • , vodik za koga/kaj
    • , vodnik po čem, kod, kdaj
    • , vodnik s čim
  2. priročnik s podatki
    • vodnik česa
    • , vodnik za koga/kaj
    • , vodnik po čem, kod
    • , vodnik s čim
    • , vodnik skozi kaj
    • , vodnik o čem
vulgáren-rna -opridevnik
  1. prostaški, grob
    • kdo biti vulgaren pri čem, kdaj
  2. popreproščen
    • kaj biti vulgarno za koga/kaj
zakljúček-čkasamostalnik moškega spola
  1. konec
    • zaključek česa
    • , zaključek s čim/kom
    • , zaključek ob čem, kdaj
  2. končna sodba, odločitev
    • zaključek česa
    • , zaključek s čim
    • , zaključek o čem/kom
    • , zaključek glede česa/koga
zákon-ónasamostalnik moškega spola
  1. pravni predpis, pravilo
    • zakon o čem
    • , zakon v čem, kje
    • , zakon za koga/kaj
    • , zakon s čim
    • , zakon iz česa, od kod, od kdaj
  2. pogosto v množini veljavno naravno načelo, povezava
    • zakon česa
    • , zakon v čem, kje
  3. življenjska zveza, zaveza
    • zakon s kom
zanesljív-a -opridevnik
  1. vreden zaupanja
    • kdo biti zanesljiv pri čem, kje
    • , kdo/kaj biti zanesljiv v/na čem, kje, kdaj
    • , kdo/kaj biti zanesljivejši od česa/koga
    • , kdo/kaj biti zanesljiv za koga/kaj
    • , kdo/kaj biti zanesljiv glede česa
  2. gotov, nedvoumen, varen
    • kaj biti zanesljiv pri čem, kje
    • , kaj biti zanesljiv v/na čem, kje, kdaj
    • , kaj biti zanesljivejši od česa/koga
    • , kaj biti zanesljiv za koga/kaj
    • , kaj biti zanesljiv glede česa
zanimív-a -opridevnik
  1. vreden ogleda
    • kaj biti zanimivo za koga/kaj
    • , kaj biti zanimivo zaradi česa/koga
    • , kaj biti bolj zanimivo od česa/koga
  2. ugoden, ustrezen
    • kdo/kaj biti zanimiv za koga/kaj
    • , kdo/kaj biti zanimiv zaradi česa/koga
    • , kaj/kdo biti bolj zanimivo od česa/koga
zanimívost-isamostalnik ženskega spola
  1. posebnost
    • zanimivost iz česa, od kod
    • , zanimivost v čem, kje
    • , zanimivost o čem/kom
  2. novost, vednost
    • zanimivost iz česa, od kod
    • , zanimivost v čem, kje, kdaj
    • , zanimivost o čem/kom
zaostàl-ála -opridevnik
  1. bolj počasen glede delovanja, razvoja
    • kdo/kaj biti zaostal za kom/čim
    • , kdo/kaj biti zaostal pri/v čem, kje
    • , kdo biti zaostal za kaj, za koliko
  2. neuspešen glede na namen, cilj
    • kdo/kaj biti zaostal pri/v čem, kje
    • , kdo/kaj biti zaostal za kom/čim
zaslúžen-žna -opridevnik
  1. priznan, vreden
    • kdo biti zaslužen na/v/pri čem, kje, kdaj
  2. potreben, pomemben
    • kdo/kaj biti zaslužen za kaj
zavést-isamostalnik ženskega spola
  1. celota vedenj in spoznanj
    • zavest koga/česa
    • , zavest o čem/kom
    • , zavest pri kom/čem
    • , zavest za kaj
    • , zavest v čem/kom, kje, kdaj
  2. dolžnost, poslanstvo
    • zavest koga/česa
    • , zavest med kom
    • , zavest za kaj
zavísten-tna -opridevnik
  1. nevoščljiv, neprivoščljiv
    • kdo biti zavisten komu/čemu
    • , kdo biti zavisten (komu) za kaj
zbòrzbôrasamostalnik moškega spola
  1. skupina ljudi z namenom
    • zbor koga/česa
    • , zbor za kaj
    • , zbor o čem
    • , zbor proti čemu/komu
  2. skupina umetnikov, ki skupaj nastopajo
    • zbor s čim/kom
zdŕžen-žna -opridevnik
  1. zavestno samoomejevalen
    • kdo biti zdržen pri/v čem, kje
  2. trajajoč brez prestanka
    • kaj/kdo biti zdržen za kaj
    • , zdržen pri/v čem, kje
zgléden-dna -opridevnik
  1. zaželen, vzoren
    • kdo/kaj biti zgleden pri čem, kje
    • , kdo/kaj biti zgleden v/na čem, kje
zgóden-dna -opridevnik
  1. prehitevajoč, predčasen
    • kdo/kaj biti zgodnejši od česa/koga
    • , kdo biti zgoden pri čem, kje
zlát-a -opridevnik
  1. vreden, dragocen glede na zlato
    • kaj biti zlato s čim
  2. zelo dober
    • kdo biti zlat do česa/koga
    • , kaj biti zlat s čim
  3. najuspešnejši
    • kdo biti zlat v/na/pri čem, kje
    • , kdo biti zlat s čim/kom
zméren-rna -opridevnik
  1. nepretiran, sprejemljiv
    • kaj biti zmeren do kakšen
    • , kdo/kaj biti zmeren pri/v čem, kje
znák-asamostalnik moškega spola
  1. dogovorjeni lik, gib, zvok s pomenom
    • znak česa
    • , znak za kaj/koga
    • , znak na/v čem, kje
    • , znak o čem
    • , znak s čim, kako
  2. povedna pojavitev
    • znak česa
    • , znak za kaj
    • , znak pri čem/kom, kje
    • , znak o čem
známenje-asamostalnik srednjega spola
  1. najava
    • znamenje česa
    • , znamenje za kaj
    • , znamenje o čem
  2. pomenljiv pojav
    • znamenje česa
    • , znamenje za kaj/koga
    • , znamenje o čem
  3. tvorba na koži
    • znamenje česa
    • , znamenje na čem, kje
znànznán znána -opridevnik
  1. opažen
    • kdo/kaj biti znan komu/čemu
    • , kdo/kaj biti znan po čem
    • , kdo/kaj biti znan v/na čem, kje
    • , kdo/kaj biti znan iz česa, od kod, od kdaj
    • , kdo/kaj biti znan zaradi koga/česa
  2. vzbujajoč pozornost
    • kdo/kaj biti znan komu/čemu
    • , kdo/kaj biti znan po čem
    • , kdo/kaj biti znan med kom/čim, kje
    • , kdo/kaj biti znan zaradi koga/česa
zrèlzrél -éla -opridevnik
  1. ustrezen glede na kakovost, primeren za spravilo, razmnoževanje
    • kaj/kdo biti zrel kot kaj
    • , kaj biti zrel za kaj
  2. polno razvit, telesno in duševno
    • kdo biti zrel kot kdo/kaj
    • , kdo/kaj biti zrel za kaj
    • , kdo/kaj biti zrelejši od koga/česa
  3. izurjen, dovršen
    • kdo/kaj biti zrel kot kaj/kdo
    • , kdo/kaj biti zrel za kaj
zvést-a -opridevnik
  1. vztrajen, zanesljiv
    • kdo biti zvest kot kdo/kaj
    • , kdo biti zvest komu/čemu
    • , kdo biti/ostati zvest koliko
    • , kdo biti/ostati zvest do česa, do kdaj
    • , kdo biti/ostati zvest v čem, kje
  2. skladen, usklajen
    • kdo biti zvest čemu
žaljív-a -opridevnik
  1. nesramen
    • kaj biti žaljiv za koga/kaj
    • , kdo/kaj biti žaljiv do koga/česa
žêlja-esamostalnik ženskega spola
  1. čustvena potreba
    • želja koga
    • , želja za kaj/koga
    • , želja za čim
    • , želja s čim
    • , želja o čem
    • , želja do česa
žív-a -opridevnik
  1. razvijajoč, rastoč
    • kdo/kaj biti živ v/na čem, kje, kdaj
    • , kdo biti živ med kom, kje
    • , kdo/kaj biti živ od/do česa, od/do kdaj
  2. delujoč, tvoren, aktiven
    • kdo/kaj biti živ v/na čem, kje
    • , kdo/kaj biti živ med kom/čim, kje, kdaj
    • , kaj biti (bolj) živ od/do česa, od/do kdaj
  3. resničen, dejanski
    • kdo/kaj biti živ v/na čem, kje
    • , kaj biti živ med kom/čim, kje
  4. živahen
    • kdo/kaj biti živ v/na čem, kje
    • , kaj biti živ med čim, kje
    • , kdo/kaj biti bolj živ od česa
žívčen-čna -opridevnik
  1. nemiren, nestrpen
    • kdo biti živčen kot kdo/kaj
    • , kdo biti živčen zaradi koga/česa
    • , kdo biti živčen pred/za čim, kje, kdaj
    • , kdo biti živčen v/na čem, kje, kdaj
žláhten-tna -opridevnik
  1. plemenit, izbran
    • kdo/kaj biti žlahten za koga/kaj
    • , kaj/kdo biti bolj žlahtno/žlahten od česa/koga
Število zadetkov: 358