Tiskanje

bòj -a m boj, bojevanje: ino boy ob cſimo TF 1715, 30; proti ſztáli vu boji SM 1747, 26; Boute pa csüli boje i bojouv gláſzi KŠ 1771, 79; nej je drügo nego boj KM 1783, 272; je boj nasztao KOJ 1848, 5; boj szopijo TA 1848, 114; boj pelati AI 1875, kaz. br. 3; v boji AI 1878, 6; z-bojom prehenyali KOJ 1848, 8; Z-bojom nemrejo nikaj opraviti AIP 1876, br. 1, 3; pren. Boj dühá prouti tejli KŠ 1754, 192

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

botrína -e ž botrina, gostija ob krstu: na botrine Naj noszita vrtanke AIP 1876, br. 1, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bród tudi bróud -a m brod, breg ob morju, reki, kjer se da pristati: Neprilicsni pa brod bodoucsi KŠ 1771, 424; nárocsa, ſtera ſzo brod mela KŠ 1771, 426; k-brodi ſzo priſztoupili KŠ 1771, 122; pri Actiácskom broudi KŠ 1771, 655; pren. pridem k-broudi vekivecsnoga blá'senſztva KM 1783, 183

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

deséti -a -o vrstil. štev. deseti: Deszéti táo KŠ 1771, 31; Deszéta ABC 1725, A 4 b; Deſzéta SM 1747, 46; deſzéto Bosjo zapoved TF 1715, 17; deſzéto zapovid KŠ 1754, 64; vu Deſzétoj ſzvojoj zapouvidi KŠ 1754, 6a; ob 10-oj vöri AI 1875, kaz. br. 1; med devétov i deſzétov zapouvidov KŠ 1754, 61

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

drǘgi -a -o vrstil. štev. drugi: drügi tau katechiſmuſſa TF 1715; Drügi zrok TF 1715, 5; Drüga molitev SM 1747, 62; drügo Bosjo zápoved TF 1715, 13; Drügo ſzveſztvo KŠ 1754, 6; i drügomi, trétyemi KŠ 1754, 7b; Vdrügi knigai Mozſeſſovi TF 1715, 17; vdrügi knigai Moyſeſsovi SM 1747, 46; gda ſze je ob drügim poſztavo KŠ 1771, 338; Ob drügim pa pride vu Dühi BKM 1789, 18

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

gòrigonìti -gònim nedov. buditi: dete sze escse i ob szédmoj vöri more gorigoniti KAJ 1870, 48

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

gòri stánoti ~ -em dov.
1. vstati, spraviti se v pokončni položaj: vſzáki dén gori ſztánoti KŠ 1754, 191; gda váſz jejſzt zovéjo, gori ſztánoti KM 1790, 82; veli vszem gorisztánoti KOJ 1845, 7; Gori ſztánem vütro KŠ 1754, 249; Gorisztánem, nászpao szem sze KAJ 1870, 168; gda doli lé'zes i gori ſztánes KŠ 1754, 4; ſztani gori, ìdi v-Damaskus KŠ 1771, 411; Veſzéli gori ſztanmo BKM 1789, 9; Sztante gori, hodmo odnut KŠ 1771, 316; I ovo pravdeník niki je gori ſztano ſzküsávajoucſi nyega KŠ 1771, 203; Gori ſzo pa ſztanoli mladénczi, vküp ſzo ga zagrnoli KŠ 1771, 354; i gori ſzo ſztanoli na zmejno KŠ 1771, 509; Pojdmo, i gori ſztanmo BKM 1789, 38; mladénecz, tebi velim, ſztani gori KŠ 1771, 188
2. upreti se: csi pouleg priſzpodobnoſzti Melchizedekove drügi pop gori ſztáne KŠ 1771, 682; bode korén Jeſſe, i gori ſtáne goſzpodüvat poganom KŠ 1771, 482; Ar gori ſztáne národ na národ KŠ 1771, 143; v-Bosnii lidjé so tudi prôti törkom gorisztanoli AI 1875, kaz. br. 3; lüſztvo gori je ſztanolo na zmejno KŠ 1754, 45
3. priti v stanje združitve duše s telesom ob koncu sveta: Gori ſztánem, i pojdem k-mojemi Ocſi KM 1783, 133; je mogo Kristus od ſzmerti gori ſztánoti SM 1747, 20; nyemi je potrejbno i na trétyi dén gori ſtánoti KŠ 1771, 55; Zdâ tak más goriſztánoti BRM 1823, 3; na szoudnyi dén odicseno gori ſztánem KŠ 1754, 239; po trétyem dnévi gori ſztánem KŠ 1771, 97; Stero tejlo gori ſztáne KŠ 1754, 139; Kriſztus gori ſztáne KŠ 1771, 154; Tejlo Ali gori ſztáne vrlej SŠ 1796, 4; V-etom tejlom vſzi gori ſztánemo KŠ 1771, 8; gda gori ſztánejo KŠ 1754, 140; ti mrtvi vu Kriſztuſi gori ſztáno KŠ 1771, 621; Ki ſzo mrli, Gori ſztáno oni SŠ 1796, 14; Sztani gori, Goszpodne, vu szrdi tvojem TA 1848, 6; Vém de nacsi gda gorisztánemo AIP 1876, br. 4, 4; kakoje i on od mertvi gori ſztano TF 1715, 23; ie od ſzmerti gori ſztano ABC 1725, A5a; on je od ſzmerti gori ſztano SM 1747, 13; je gori ſztano KŠ 1754, 120; je od mertvi gori ſztano KMK 1780, 7; pá gori z-velikov Sztáno mocsjouv SŠ 1796, 4; je Tretji dén gori ſztano BRM 1823, 4; Gori je sztano zviseni KAJ 1848, 9; Csi ſzte záto gori ſztanoli ſz.Kriſztuſom KŠ 1771, 608; Trbej Szinej cslovecsemi na trétyi dén gori ſztánoti KŠ 1754, 111; Kralicza jüga gori ſztáne na ſzoudnyi dén KŠ 1771, 208; Na trétyi dén je gori ſztano KŠ 1754, 98; ka je mr’u i gori ſztano KŠ 1771, 439; na trétyi dén je od mrtvi gori ſztano KMK 1780, 7; je Trétji dén gori ſztano BRM 1823, 4; od telovne, ſzmrti gori ſztánemo KŠ 1754, 111
gòri stánovši ~ -a ~ -e ko je vstal: On pa gori ſztánovſi vzéo je to dejte KŠ 1771, 8; I, gori ſztánovſi vu onoj vöri, povrnola ſzta ſze KŠ 1771, 257; gori ſztánovſi ſze je Vucsenikom ſzkázao KM 1783, 52; Ti paſztérje gori ſztánovſi ino pojdo BKM 1789, 30; on pa gori ſztanovſi poſtrájfao je vöter KŠ 1771, 193
gòri stánjeni ~ -a ~ -o vstali: ſzpoumeni ſze z-Jezus Kriſztuſa zmrtvi gori ſztányenoga KŠ 1771, 648; Cséſzt Zmo'zno gori ſztányenomi Jezusi BRM 1823, 65; Gori ſztányenoga Kriſztuſa vgrobi iſcso Márie KŠ 1771, 331
gòri stánjeni ~ -a ~ -o sam. uporni: Barabbás zvézani ſztimi gori ſztányenimi KŠ 1771, 151

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

gostǜvanje -a s ženitovanje, gostija ob poroki: Eſzi ſzliſi goſztüvanye KŠ 1754, 25; napunilo ſze je goſztüvanye ſztimi ſzedécsimi KŠ 1771, 72; I na tretyi dén je goſztüvanye bilou KŠ 1771, 268; Od králeſzkoga ſziná goſztüvanya KŠ 1771, 71; ki je nej bio oblecseni zgvantom goſztüvanya KŠ 1771, 72; Prepovejdane dni goſztüvanya na ſzlü'si KMS 1780, A5b; ki je napravo goſztüvanye ſzini ſzvojemi KŠ 1771, 71; Cſi je Kriſtóf na goſztüvanye bio pozváni KM 1790, 76; (gosztüvanye, szvádbo) narédi szvojim priátelom KOJ 1845, 34; pren. Ar je prislo goſztüvanye Ágneczovo KŠ 1771, 801; Dokecs pridem jaſz vnebéſza Na gosztüvanye Ágnecza KŠ 1754, 259; ſzi náſz na tvoje veliko goſztüvanye pripelao KŠ 1771, 839; mo notri sli na goſztüvanye znasim zárocsnikom BKM 1789, 395

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

husárski -a -o prid. huzarski: Ob 11-toj vöri kral v-huszárszkom gvanti na trónus idévcsi AI 1875, kaz. br. 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kèliki -a -o vpraš. zaim.
1. kateri: Na keliki dén je gori ſztano od mrtvi KŠ 1754, 111; ta kmicza kelika bode KŠ 1771, 19; Szkelikim tálom ſze tou zgodi KŠ 1754, 43; ob kelkoj vöri má szuncze zidti KAJ 1870, 159; ne csüjes, kelika prouti tebi ſzvedocsio KŠ 1771, 93
2. v vezniški rabi kolikor: i dú'zava nyegova je telika, kelika i sérjava KŠ 1771, 806; kai ſzkelikim bole nám ta ſzvetloſcsha reicſi Bosje ſzveiti, ſzteim vecs TF 1715, 3; Szkelikim bole potrejbna, Goſzpon Boug nám dá BKM 1789, 241; Oh ſzkelikim bole náſz, Boug tve grejsne ſzini BKM 1789, 173; csi ſze z-etim priſzpodobim, z-kelikim ſam jaſz ſzrecsnejsi KM 1790, 52

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

klèti prisl. prihodnje leto, ob letu: Bog zná, cei kleti Bodemo na szvêti Vküp 'ziveli AIP 1876, br. 6, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kònec1 -nca m
1. konec, del, najbolj oddaljen od izhodišča: Finis Konecz KMS 1780, A9b; Konecz TF 1715, 48; posli Lázara, naj namocsi konecz prſzta ſzvojega vu vodou KŠ 1771, 226
2. kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na a) čas: doli ſzi je ſzeo zhlápcmi, da bi vido konecz KŠ 1771, 91; Od koncza ſzvejta KŠ 1771, 79; kai ſze Bogá ſzamoga doſztoy, kai je rezi zacsétka, i koncza SM 1747, 33; I ſzteim ſzklenyenim ali prikapcsenim konczom etoga ſzveita SM 1747, 37; Ja ſzem A ino O, zacsétek i konecz KŠ 1754, 89; Oh dobrouta vekivecsna, zacsétek moj, i konecz KM 1783, 3; K-konczi nyim kpomoucsi bou BKM 1789, 314; Ka-je 'sitka konecz SŠ 1796, 7; potom obráza drevenenye 'zitka konca pokázalo AI 1875, kaz. br. 8 b) dogajanje: teda ſze konecz vcſini hüdobi SM 1747, 16; Satan razdejlo ſze je, nemore oſztáti, nego konecz má KŠ 1771, 110; Kteri grejhom koncza ne vcſinijo BKM 1789, 46; Králeſztvo nyegovo Koncza nede melo BRM 1823, 10; Mecsi nepriátelov je konecz na veke TA 1848, 7; Ki bojni konecz vr'ze po vszem szvêti TA 1848, 38; ka bi eti poszlavci pogodbov zburkanyi konec vrgli AI 1875, kaz. br. 3
3. smrt: Ár oni konecz je ſzmrt KŠ 1771, 460; Zdr'zi ga vu právoj vöri notr do koncza KŠ 1754, 244; Ki konecz je pogibelnoſzt KŠ 1771, 598
4. v zvezi z dati, vzeti umreti, poginiti: da jih je 10 jezér na mesti koncza dálo KOJ 1848, 9; ruszki boj 'saloszten konecz je vzeo KOJ 1848, 119
5. izraža najvišjo možno mero, namen: Ki pa do koncza oſztáne, téſze zvelicsa KŠ 1771, 33; szluga pa beté'zen bodoucsi ſze je k-konczi pribli'závao KŠ 1771, 187; 'Zivi tak 'znyimi na té konecz, na ſteroga gledoucs ſzo vö ſtámpane BKM 1789, 5b; Vszákoga Národa napinyávanye, i konecz v-tom sztoji KOJ 1833, IX
6. v prislovni rabi končno, nazadnje: i na konecz ſzo ga escse vmourili KŠ 1754, 10b; nakonczi da donok obládamo ino boy ob TF 1715, 30; Dai mi i na konczi bláſeno mreiti SM 1747, 54; Na konecz veli tam ſztojécsim: mér vám bojdi KŠ 1771, 261; Kakda je ſzpadno Sámſon konczovi vu Filiſzteuſſove roké KM 1796, 50; ina konecz konczi dare naſſa poſzleidnya vöra pride TF 1715, 30; Na konecz koncza pa dáj da jasz vu etoj vöri KŠ 1754, 239; naj, na konecz, kmeni hodécsa, me ne razdrá'zd'zi KŠ 1771, 231

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

krè predl. z rod. ob, zraven, za izražanje stanja ali premikanja v bližini: mellöl (kre) AIN 1876, 35; Oni pa, ki ſzo kre nyega ſztáli, ſzo erkli KŠ 1771, 413; ovo dvá mo'zá ſzta poſztanola kre nyih vu bliſzkajoucsem gvanti KŠ 1771, 254; I ovo dvá ſzlepcza ſzidécsa kre pouti, kricsala ſzta KŠ 1771, 66; Mimo idoucsi pa kre Mi'zie, doli ſzo sli vu Troado KŠ 1771, 391; komaj ednok je gori doli letela, szemta kre szvecse KAJ 1870, 8; Nas tábla stiri küklé má, dvá kre práve i dvá kre lêve rôke KAJ 1870, 9; Elefant má kre dvá kraja z gornji čelüsti dvá dugiva kanzobca AI 1878, 19; Na drugi stolicaj deca eden kre drügoga sedijo BJ 1886, 3; pren. vzemteſze gori kre vdovicze KŠ 1754, 210; Etak ſze i Boug kre nyih gori vzeme KŠ 1754, 221; da niſcse vu nyihovoj cſiſztoucſi i czejloſzti zrázumom kre iſztine nemore dvojiti KŠ 1771, A3b; Vſzoudbi kre nász ſztani BKM 1789, 307; Benjamin, ſteroga ſzo i bratje naſzledüvali, ka bi ſze kre nyega molili KM 1796, 30; Kaj Goſzpodin Boug vſzigdár krenyi bode SŠ 1796, 50; Zbudi sze i sztani kre pravicze moje TA 1848, 28; Da sze vno'zine pá kre tébe vkup szprávijo TA 1848, 6; i csi de kre méne moj Bog KAJ 1870

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nájmet -i ž nasip ob cesti: Po pouli té véſzi je tekao eden potok, ſteri je vnogo-krát pretrgno náj meti KM 1790, 78

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

naš -a -e svoj. zaim.
1. naš, izraža svojino skupine oseb, med katere šteje govoreči tudi sebe: niti pod obrázom pravicze knaſſemi blági ne prilo'zmo KŠ 1754, 59; Csi nepoſteno naſſim tejlom 'zivémo KŠ 1754, 44; vſolai naſih vkoterih TF 1715, 5; Vnassih hisai neſztoimo SM 1747, 85
2. izraža splošno pripadnost tej skupini: Dobro znam kai je nas sitek Nei drügo li kak ta megla SM 1747, 78; ar cslovecsánſzka natúra naſſa TF 1715, 18; i vöra naſsa je to premáganye SM 1747, 20; Nasa tábla stiri küklé má KAJ 1870, 9; Naj naſſega ſzrczá dveri ne zaprémo KŠ 1754, 125; Krüha naſega vſzakdenésnyega dáj nam ga KŠ 1771, 18; Dai nám mir vu naſſem Sitki TF 1715, 46; Dai nám mir vu naſſem sitki ABC 1725, A7a; vu vſzem meſzti i vnyihovom i vnaſem KŠ 1771, 490; tou navcſivſi ino dobro vu naſſoi pámeti TF 1715, 48; z nasim jezikom bomo premágali TA 1848, 9; Eto szo nakráczi nasse récsi SIZ 1807, 4; naſſih greihov odpüſchenyé TF 1715, 32; odpüſzti nám dugé naſſe TF 1715, 36; Ino etak je on naſſe grobe ſzpravo KŠ 1754, 109; kak je na naſſe Otsáke ſzententzio Boug vrgao KM 1796, 8; Tak vſze nase nevoule Zvolnim ſzrczom trpmo BKM 1789, 10; Doli zbrise Nase ſzkuze SŠ 1796, 5; Preſzveti nase pámeti BRM 1823, 2; i poszlühni nase ponizne molitvi KAJ 1848, 1; Düsa naſa ſztejla vö preminé SŠ 1796, 8; da eto nasse ſzkoncsávanye ſztalnejse bode SIZ 1807, 5; Vetom je pa pogibelnoſzt nej ſzamo znaſega tála KŠ 1771, 402; brezi vſze naſſe proſnye TF 1715, 28; Steri je te trétyi táo naſſe vöre KŠ 1754, 121; preſzveiti ti naſſo pamet SM 1747, 66; csi ga vu naſſo neſzrecso potégnemo SM 1747, 49; Zgledni ſze na naſſo ſzlaboſzt KM 1783, 11; angyelje ſzo nám nazáj ſzpravili naſe zvelicsanye KŠ 1771, 602; vucſitelje rejcſi Bo'ze vu naſem vrejmeni KŠ 1771, A6b; Csi ſze vu molitvi naſſoj k-Bougi pribli'závamo KŠ 1754, 20; setüj nám na pomoucs vvelikoj nasoj potrejbcſini BKM 1789, 1; knám doli pride Ob trétyim knasoj ſzmrti BKM 1789, 18; Dr'zmo ſze v-naſoj ſztávi BRM 1823, 4; Znaſsov mocsjouv je nikai nei SM 1747, 79; naj znaſſov példov ino 'zitkom nyega na pobo'znoſzt nadignemo KŠ 1754, 83; Po nyem ſzo vnogi nassi nam grehi odpüscheni SM 1747, 87; da on nasse Düse obaruie SM 1747, 84; Szlisi náz vu vszeih nassi düssevni, i telovni potreibscinai ABC 1725, A7a; kai vu vſzeih naſsih nevoljái moremo troust iſzkati SM 1747, 34; Naj ſze paſcsimo po naſſi molitvaj dári Bougi prikázati KM 1796, 9
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te skupine: Boſe otecz naſſ drági Nebeſzki TF 1715, 47; Nas nepriatel náſz je opáſzal SM 1747, 79; Kakda je Boug nas Ocsa KŠ 1754, 30; vassa csi naj nam bou nas pomocsnik SIZ 1807, 4; Ki právijo, sto je nas goszpod TA 1848, 9; Boj tü nas voditel KAJ 1848, 5; Nas szin naj ne csüje, ka szi ti tát AI 1875, kaz. br. 7; Znam, ka se naš vučitel jáko veseli BJ 1886, 6; naſſega blisnyega hiſe ne poseleti TF 1715, 17; za Kriſztuſovo, naſega ſzredbenika, volo KŠ 1771, 444; Preporácsanye k-Bougi Ocsi z-Ocsa naſſa ſzpelano KM 1783, 17; ka bi nasega kraja vino razglászili i poetom na visiso ceno szpravili AI 1875, kaz. br. 8; kaiſzo tákove proſnye priétne naſſemi drágomi oczi TF 1715, 31; Dai eden mirovni sitek nassemi Czaszari ABC 1725, A7a; naj i mi knaſemi Jezuſi lübeznoſzt ſzka'züjmo KŠ 1771, 340; Dika ſzini, Kak zvelicſiteli nasemi BKM 1789, 9; lepou morete hrániti to nasso dévojko SIZ 1807, 6; po naſſem Goſzpodni Kriſtuſſi TF 1715, 47; Tak csinmo i zbil'znyim naſſim KŠ 1754, 29; Znaſim Goſzpon Kriſztusom SŠ 1796, 6; gda je Bo'za ſzlü'zba na meſzti bila eſcse med naſim národom BKM 1789, 2b; Naſſi laſztivni telovni roditelje KŠ 1754, 31; dokecs szo nassi Sztarisje ednoga Jezika bili KOJ 1833, IX; Ár tej naſi Vogrſzki ſzlovenov jezik KŠ 1771, A7a; kako i mi odpüſcſamo duſnikom naſsim SM 1747, 44; káko i mi odpüſcsamo du'snikom naſsim KŠ 1771, 18; Sto de tak kráto naſim ſzlovenom obracsati KŠ 1771, A7a; Kak je on gucſo Naſim prvim Ocsákom BKM 1789, 17; Obdersi nám tüdi nasse roditele ABC 1725, A6b; Csi nam vzemeio vſze naſſe otroke SM 1747, 80
nàš -a -e sam. naš: tak moremo náſz i vſze naſſe Bougu gori ofrüvati KŠ 1754, 104; i vſza oſztaviti naſſa drügim bomo mogli SM 1747, 72

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Néro -na m Nero: Nero od pörgarov nagányani ſze je vmouro KŠ 1771, 433; gda ſze je ob drügim pred Nero Czaſzara poſztavo KŠ 1771, 338

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nóč in nóuč -i ž noč: Noucs je 'ze preminoula KŠ 1754, 246; pride noucs, gda niscse KŠ 1771, 296; Dáva noucs ſzkim ſze bliſcſijo BKM 1789, 20; Sztrási vecsna nôcs KAJ 1848, 4; Ob ſtrtoj ſztrá'zi pa te noucsi KŠ 1771, 49; kak ta mláda deca od nôcsi AI 1875, kaz. br. 7; priti noucsi je pa vö ſou KŠ 1771, 244; ino mené eto priſeſzno noucs obráni TF 1715, 46; eto preminoucſo nocs TF 1715, 45; eto preminoucso noucs ABC 1725, A5a; Jasz czeilo nocs ABC 1725, A8a; mené eto priſeſzno noucs obrani SM 1747, 47; ſteri je nyé tou'zo dén noucs KŠ 1754, 118; eto noucs bodo düſo tvojo proſzili KŠ 1771, 212; Oh keliko ji je ovo noucs ſzpadnolo KM 1783, 4; Dobro noucs, roditelje BKM 1789, 422; Düso preporácsaj v-nyeg’ve roké dén noucs SŠ 1796, 11; perém vszo nôcs posztelo mojo TA 1848, 5; uu onoi noucſi vzeuje TF 1715, 39; vu onoi Nocſi vzéo KŠ 1754, 39; ſze vſzi ſzpácsite vetoj noucsi KŠ 1771, 89; Vu nôcsi kaksté vihéra KAJ 1848, 3; Zetov nocsjouv tá prejde KŠ 1754, 245; I da bi ſze poſzto ſtirideſzét dni, i ſtirideſzét noucſi KŠ 1771, 11; je bio tri dni i tri noucsi KŠ 1771, 40

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

o predl. z mest. ob: Pridi v-Cérkev o právom csaszi KOJ 1845, 24

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ob predl. z mest.
1. ob, za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja: Ob ſtrtoj ſztrá'zi pa te noucsi priſao je KŠ 1771, 49; I ob devétoj vöri kricsao je KŠ 1771, 153; szedsztvo sze pred poldnévom ob 10-toj vöri obdr'zalo AI 1875, kaz. br. 1; gda je Paveo ob drügim poſztávlen bio pred Nero Czaſzara KŠ 1771, 653; Ob drügim pa pride vu Dühi BKM 1789, 18; Ob trétyim knasoj ſzmrti BKM 1789, 18; steromi sze dête obszlêdnyim veszelilo AI 1875, kaz. br. 7
2. za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: Boug je ſzám obſzebi náj popolnejſe Bojstvo KMK 1780, 8; kaksté neznameniti szi sze bidti vidi obszebi KAJ 1848, III; polszkoga ino csehszkoga Krála, nepresztano podbádati, náj bi sze ob ednim szünola na Magyarszko KOJ 1848, 66

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

òdtla prisl. ob tla, na tla: Obadvá je odtla vdaro BJ 1886, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pólden -déna m poldan: Eto sze po poldéni ob 2-ma vör zacsnolo AIP 1876, br. 1, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

poldné tudi poudné tudi podné -dnéva s
1. poldne: Dél, poldné AIN 1876, 30; Polnôcs i pôldne szi ti sztvôro TA 1848, 73; Vö szpela nedu'znoszt tvojo, kak pôldne TA 1848, 29; prvo szedsztvo sze 30-toga mésnyeka pred poldnévom ob 10-toj vöri obdr'zalo AI 1875, kaz. br. 1; okoli podnéva na nágli znebéſz zblejſcsila ſze je velika ſzvetloſzt KŠ 1771, 411; 'Sidovje ſzo pa ſzvétesnyi dén do pou-dnéva nikaj nej jeli KM 1796, 118; ſztani gori i idi kpodnévi na pout KŠ 1771, 366
2. jug, stran neba: Csi drvou ſzpádne kpodnévi, ali kponoucsi KŠ 1754, 146

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

póleg tudi póuleg tudi póulek predl. z rod.
1. poleg, za izražanje položaja v bližini: Neimai drügi Bogouv poleg mene SM 1747, 45; On je kako edno vſzadjeno drevo poleg potoka SM 1747, 92; Jeli je Salamon ſztálno obſztao pouleg ſzvojega dobroga zacsétka KM 1796, 67; Nemai drugi Bougov pouleg ino Zvüna mené TF 1715, 12; Neimai drügi Bogouv pouleg méne ABC 1725, A4a; Vöra törſzka ſtera pouleg ednoga Bogá i Mahumeda vörje KŠ 1754, 85; tou je, kotero je pouleg pouti ſzejjano KŠ 1771, 43; Pouleg járkov ſze práj dr'zijo fticze nebeſzke BKM 1789, 6; ſtera pomoucs bode pouleg nyega SIZ 1807, 5; naj sze pouleg nassega i nyegovoga Jezika navcsimo KOJ 1833, X
2. po, ob, pri, za izražanje načina stanja ali dogajanja: Dai nam siveti ino gori odráſzti poleg tvoie ſzvéte vollye TF 1715, A6b; ino je gori ſztano na trétyi dén, poleg piſzma SM 1747, 14; Cslovik more poleg ſzvojega kerſztnoga obecsánya oſztánoti SM 1747, 22; Kis Jánosa ſzkrb, ki pôleg ſzvoje paſztérſzke dú'znoſzti poglednovsi te Gmaine BRM 1823, IV; Ni nye vrêdno nezvisávam Pôleg dú'znoszti moje KAJ 1848, 154; Szôdi mené Goszpodne, pôleg moje pravicze TA 1848, 6; golôbje szo pôleg etóga tanacsa csinili KAJ 1870, 144; Poleg priglihe dugovány KAJ 1870, 172; Po novom leti szilje pôleg velike cêne bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8; Nasi miniszterje szo 'ze dvakrat v Becsi bili pôleg toga dugoványa AIP 1876, br. 4, 3; Za prirodopis se zové ono znanost, poleg štere je mogočno spoznati plemen AI 1878, 4; Bogá .. ino radi pouleg nyegove zapoveidi hodimo TF 1715, 18; Kriſztus je m’ru pouleg tejla, ali pouleg dühá je o'zivlen KŠ 1754, 111; je zapovid dáu nyim, pouleg ſtere májo ſzvojo cséſzt doprnáſati KŠ 1754, 34; I dáli bi áldov pouleg povejdanya vu právdi Goſzpodna KŠ 1771, 169; Molimo naj Bogá, kakti náj viſesnyega Goſzpouda pouleg du'snoſzti poſtüjemo KMK 1780, 24; Pomiluj nász pouleg vöre KM 1783, 259; Grejhe tvoje vſako leto pouleg Sz. Materé Czérkvi právde vadlüj KM 1790, 111; Pouleg obſinſzkoga racsúna Od Kriſztuſſovoga narodjenyá vu 65tom leti KM 1796, 131; Zobſztom mi ga scsé dati, Nej pouleg moje vrejdnoſzti SŠ 1796, 136; kaj hi'sniczke pouleg nyegove ſzvéte právde 'sivéjo SIZ 1807, 8; morejo pouleg du'snoszti vszi Fárni skolniczke vcsiti KOJ 1833, III; Szmiluj sze poulek tvoje miloszrcsnoszti KOJ 1845, 127; Tüdi Bethlen Gábor pouleg dogúcsanya k nyemi pripela erdélce KOJ 1848, 87
3. razen: Pouleg toga tkálecz KŠ 1771, 432; Kriſztina je ſzirouta bila, ali pouleg toga pobo'sna KM 1790, 40; Poulek vszega toga je veliko hasznilo KOJ 1848, 46

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pòslavec -vca m poslanec: Vszáki poszlavec du'zen na vszakom szedsztvi nazôcsi bidti AI 1875, kaz. br. 3; Po táksem vszáka právda po poszlavci od národa szprávlena AI 1875, kaz. br. 2; v-steroj národa zabráni poszlavci szedijo AI 1875, kaz. br. 2; eto kak podsztavo more pred poszlavcov-kucso polo'ziti AI 1875, kaz. br. 2; Csi od miniszteriuma poszlavcom naprêpolo'zena právde-podsztava sze zavr'ze AI 1875, kaz. br. 2; Ob 11-toj vöri kral med vküpprite poszlavce idévcsi AI 1875, kaz. br. 1; Med poszlavci najsztaresi na predszednika meszto sztopécsi AI 1875, kaz. br. 1; Sz-Horvacskoga országa poszlavci AI 1875, kaz. br. 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

postàviti -stávim dov.
1. postaviti, narediti, da pride kaj kam: da ſzmerti zroka nemres poſztaviti SM 1747, 82; ove peſzmi i vete nouvi réd poſztaviti BKM 1789, 2b; Jó'ſue zapovedao dvanájſzet kámnov poſztaviti KM 1796, 42; Csi miniszterium kaj za právde 'zelê posztaviti AI 1875, kaz. br. 2; i düjh nouvi poſztávim na ſzrejdo vu váſz KŠ 1754, 96; Zákon, ſteroga poſztávim zhi'zov Izraelſzkov KŠ 1771, 684; Moj 'zitek, düso i tejlo Poſztávim pod tvojo obrámbo BKM 1789, 370; Eti me Po szmrti v-nébo poſztávis BRM 1823, 10; I poſztávi ovczé zdejſzne ſzvoje KŠ 1771, 85; i kvár na meſzto poſztávi KMK 1780, 75; tak zdaj poſztavte kotrige vaſſe na ſzlü'zbo pravicze KŠ 1754, 120; I 'zivincse poſztavte, da gori poſzadite Pavla KŠ 1771, 415; naj po mejſztaj poſztávi preſzbitere KŠ 1771, 655; gori ſzo ga pelali vu Jeru'zálem, da bi ga poſztavila pred Goſzpodna KŠ 1771, 169; krála mojega i poſztavo ſzam ga na Sion KŠ 1754, 105; Ádama je posztavo Vparadi'zom BKM 1789, 13; Poſztavo je Goſzpodin Boug v-Paradi'ſom vſzáke féle drevje KM 1796, 5; ino je tak [žensko] k-tomi moskomi poſztavo SIZ 1807, 3; Kako ſzte poſztavili kotrige vaſſe na ſzlü'zbo necſiſztoucse KŠ 1754, 120; poglávari, i poſztavili ſzo pred nyega Pavla KŠ 1771, 416
2. postaviti koga za kaj, določiti, urediti kaj: da bi váſz csiſzto dévojko poſztaviti mogo Kriſztuſi KŠ 1771, 547; nego iſztino poſztávim pred váſz SIZ 1807, 3; I Goſzpouda ga poſztávi BKM 1789, 168; gizdave zvisávcze v-kastigo posztávi BRM 1823, 7; stájerszkoga Hercega za szvojega nasztopnika posztávi KOJ 1848, 89; Goszpodne, i posztavi me vu csészt TA 1848, 6; naj ga krála poſztávijo KŠ 1771, 283; Da bi jo poſztavo ſzám ſzebi odicseno tákſo czérkev KŠ 1771, 585; vtákſi réd ſzem posztavo vſze eto delo KŠ 1754, 5a; Nej ſzte me vi odébrali nego poſztavo ſzam váſz KŠ 1771, 317; Ár náſz je Boug nej poſztavo na ſzrditoſzt KŠ 1771, 622; Bog je Jesussa rendeluval, (poſztavo) na miloſcso ſztolecz SM 1747, 17; Goszpoda szi ga posztavo nad rok tvoji delom TA 1848, 7; Náſz ſzi pravicsne poſztavo BKM 1789, 109; k-ſzebi jo je vzéla, i vu dober ſztális poſztávila KM 1790, 40; je Czaszar szvoje vojszke na nouge posztavo KOJ 1848, 8
postàviti se -stávim se
1. priti v določen položaj, na določeno mesto, pobahati se: pa sze gizdavo pred nyo posztavo AI 1875, kaz. br. 7; Kama sze pridevnik posztávi AIN 1876, 28; [medved] te se na zádnje nogé postávi AI 1878, 10; med ovczé ſze poſztávimo KŠ 1771, 841; Vu nase ſzi ſze ſzirmastvo poſztavio BRM 1823, 15; gda ſzeje [Pavel] ob drügim pred Nero Czaſzara poſztavo KŠ 1771, 338; na stero meszto sze od krála táksi mô'zi posztávijo AI 1875, kaz. br. 2
2. upreti se: Vnogokrát szo sze prôti posztavili, ka bi teski törszki járem sinyeka dolivrgli AI 1875, kaz. br. 3; Podgan V sili se ešče proti človeki postávi AI 1878, 12
postàvši -a -e ko je postavil: Pripelali ſzo pa edno 'zeno vu práznoſzti zapopádjeno, i poſztávſi jo na ſzrejdo KŠ 1771, 291
postàvivši -a -e ko je postavil: I poſztavivſi je pred voje vitézov govorécsi KŠ 1771, 392; na ſzpoudnyo lampo ga [jezik] poſztávivsi KMK 1780, 65
postávleni -a -o
1. določen, imenovan: Kriſztus je poſztávleni od Bogá ſzodecz KŠ 1754, 113; Kralicze, kamurnik, ki je bio poſztávleni nad vſzejmi nyé kincsi KŠ 1771, 366; Na koj ſzam poſztávlen predgar KŠ 1771, 636; je za dvorſzkoga poſztávleni KM 1790, 44; Da poſztávleno to dejte, v Izraeli bode Vnougim na opádnenyé BKM 1789, 40; znaménye (’) stero zgora kre litere posztávleno znamenüje KOJ 1833, 9; bej'zmo vtom, pred náſz poſztávlenom boji KŠ 1771, 694; pren. je nyegova cſiſztoucsa na ſzvetloſzt poſztávlena KŠ 1771, A3a; Nego pod tutormi i ſzkrbleniki je notri do poſztávlenoga od ocsé dnéva KŠ 1771, 564; ár ſzo od Bogá na tom poſztávleni KŠ 1754, 219; iſtere obláſzti jeſzo, od Bogá ſzo poſztávlene KŠ 1754, 34
2. postavljen, priveden: i pred poglaváre i krále poſztávleni bodete KŠ 1771, 143
3. sezidan, zgrajen: szo tüdi nouve Cérkvi i na nasem szlovenszkom posztávlene KOJ 1848, 112
4. urejen, razvrščen: Ár i Hymnuske, i Hválne peſzmi ſzo po rédi tak poſztávlene, ka ſze lejko nájdejo BKM 1789, 4; Kakoli je pa právo v-oni prvi peſzmaj, tô vſze ſze i v-eti, v-lepsi réd poſztávleno, nahája BRM 1823, II

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pridíjati -am dov. prisopihati: Ob ednoj po pounocsi pridija Marko malo 'siv domou KOJ 1845, 115

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

stòlec stóuca tudi stólca m
1. stol: Sedila Sztolecz KMS 1780, A8; Szék; sztolecz KOJ 1833, 173; Blá'zen je on mô'z, ki na sztôlczi spotlivczov neszedi TA 1848, 3; vu ednom narocsásztom sztoleci szedo AIP 1876, br. 2, 1; Nájpotrebnejše zklôžje so .. ino stolci BJ 1886, 7; Doli je potégno te zmo'zne zſztouczov KŠ 1771, 165; Te zmo'zne nemilosztivne je 'znyih sztouczov potégno BKM 1789, 16; i ſztoucze goloub odávczov KŠ 1771, 68; tvoj králeſzki ſztolecz KŠ 1771, 672; Szolecz modrouszti KM 1783, 86; tak i od Ágnecza Kriſztusa ſztoucza vö ſzhája KŠ 1754, 123; Ki Iezusa ſzina tvojega Scséjo vrcſi ſztoucza ſzvojga BKM 1789, 327; Priſztáplajmo kmiloſcse ſztouczi KŠ 1771, 678; bog je Jesussa rendeluval na miloſcso ſztolecz SM 1747, 17; ino steri na ſztolczi ſzedi, bode ſnyimi prebival SM 1747, 31; Záto ſzo pred ſztolczem Bosjim SM 1747, 31; i vi bodete ſzedeli na dvanájſzet ſztouczi ſzodécsi KŠ 1771, 63; i ſzidite na králeſzki ſztouczaj ſzoudivſi KŠ 1771, 246
2. s prilastkom božja sodba ob smrti: gda ſze pred tvoj pitani ſztolecz poſztávimo KŠ 1771, 836; i pelali ſzo ga pred ſzoudnyi ſztolecz KŠ 1771, 398; Oh keliko ji je pred tvoj ſzodczki ſztolecz vneſſeni KM 1783, 5; On je szvoj sztolecz k szôdbi pripravo TA 1848, 7; Da ſzodecz vu ſztouczi bode BKM 1789, 437; pred tvojim ſzodczkim ſztouczom vadlüjem KŠ 1754, 230; da ſze pred tvojim pitanim ſztouczom ne ſzkvarim KŠ 1754, 228; da ſze pred tvojim pitanim ſztouczom ne ſzkvarim KM 1783, 38
3. klop: ti ovi drügi v-trétyem ſztouczi ſzedijo KM 1790, 84; Csi v-sztouci klécsas KOJ 1845, 23

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

štr̀ti tudi štèrti -a -o vrstil. štev. četrti: Šterti tau je kerſzt TF 1715, 11; Strti táo KŠ 1754, 184; Strti (IV.) táo KŠ 1771, 10; vrgla je dvá pejneza, ki je ſtrti táo ednoga krajczara KŠ 1771, 142; Strti táo KM 1796, 9; Strti razlocsek poká'ze AI 1875, kaz. br. 6; Koteraje ſterta proſnya TF 1715, 28; Sterta ABC 1725, A4a; ſterih ta prva od zacsétka je ſtrta KŠ 1754, 29; kaſtigam greihe ocsév na ſzini do ſtertoga pokoleinya TF 1715, 17; kastiga do stertoga pokoleinya ABC 1725, A4b; do stertoga pokoleinya SM 1747, 46; kaſtigam do ſtrtoga pokoléjnya KŠ 1754, 67; 'ze disi, ár je 'ze ſtrtoga dnéva KŠ 1771, 305; Od Apoſtolſzke Vore vadlüvanya ſtrtoga Stüka KMK 1780, 14; Strtoga dnéva BKM 1789, 156; i okoli ſtrte ſtrá'ze je knyim priſao KŠ 1771, 121; tak i ſtrtomi KŠ 1754, 7b; K prvomi táli se slišijo .. k štrtomi ribe AI 1878, 5; I dána nyima je obláſzt vmoriti ſtrti táo lüſztva KŠ 1771, 777; ſtrti dén ſzuncze KM 1796, 4; Poveimi ſterto Bosjo zápoved TF 1715, 14; jeli je to prvo .. ſtrto KŠ 1754, 209; té je 'ze ſzpuno ſtrto zapovid KŠ 1771, 50; Ob ſtrtoj ſztrá'zi pa te noucsi priſao je KŠ 1771, 49

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

torbína tudi trobína -e ž sedmina, pogostitev ob pogrebu: Eſzi ſzliſi Krſztitje, torbina KŠ 1754, 25; Nej ſzmo na trobini SIZ 1807, 36

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

trétji tudi tréti -a -e vrstil. štev. tretji: Tretyi tauje Otecz naſſ TF 1715, 11; Trétyi táo KŠ 1754, 146; Sz. Ivana Apostola Trétyi liszt KŠ 1771, 739; Trétyi táo KM 1796, 8; Trétji tál BRM 1823, VI; Z-troujih glávnih Tálov (sztoji): te trétyi vcsi KOJ 1833, 1; Trétji razlocsek poká'ze AI 1875, kaz. br. 6; Kotera je trétya prosnya TF 1715, 28; Trétya ABC 1725, A4a; Trétya SM 1747, 58; Trétya oſzoba vu Bo'zánſztvi KŠ 1754, 122; Bila je pa vöra trétya KŠ 1771, 152; Bo'sánſzka Perſona ta trétya Szvéti Düjh KMK 1780, 8; Trétya Molitev KM 1783, 5; kaſtigam greihe dotrétyega pokoleinya TF 1715, 17; nad szinmi, do trétyega pokoleinya ABC 1725, A4b; nad ſzinmi, do trétyega pokoleinya SM 1747, 46; Trétyega meſzta pa nejga KŠ 1754, 151; ſzpadno je od trétyega réda doli KŠ 1771, 404; I vo idoucsi okoli trétye vöre KŠ 1771, 64; tak i drügomi, trétyemi (etc.) czejlo dáva KŠ 1754, 7b; táli se slišijo, k trétjemi vodozemci AI 1878, 5; na tretyi dén od mertvie gori ſztano TF 1715, 22; na tretyi dénie ABC 1725, A5a; ino je gori ſztano na trétyi dén SM 1747, 14; ali na trétyi dén je gori ſztano KŠ 1771, 3 (B2a); na trétyi dén je od mrtvi gori ſztano KMK 1780, 7; Trétyi dén gori ſztano BKM 1789, 6; trétyi dén je razloucso vodou od zemlé KM 1796, 4; Tretji dén gori ſztano BRM 1823, 4; Niksa neszrecsa sze nê zgodila i na trétji dén O'zébet kralici lice zacelilo AI 1875, kaz. br. 8; Poveimi trétyo Bosjo Zapoved TF 1715, 13; jeli je to trétyo vſze zapouvidi, ſzpuno KŠ 1754, 209; tüdi trétye liki meſzto dr'zi KŠ 1754, 123; da je na trétye leto ete liſzt nyim piſzao KŠ 1771, 488; I gda ſzem 'ze na trétje leto ſzkoncso moje delo BKM 1789, 3b; ſzvéti Matay na trétyem táli popiſzau TF 1715, 38; liki vadlüjemo vtrétyem táli naſſe vöre KŠ 1754, 121; i po trétyem dnévi gori ſztánoti KŠ 1771, 128; tô sze 'ze v-trétjem razlocski nájde AI 1875, kaz. br. 6; Szin Bo'zi pride Ob trétyim knasoj ſzmrti BKM 1789, 18

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

trnác -a m
1. hodnik ob hiši: Gda bi pa vö ſou na trnácz KŠ 1771, 92
2. stebrnik, preddverje: ſze je zgoudilo v-Salamonovom trnáczi KŠ 1771, 299; Lepou preczvejtajo Vu nebeſzkom trnáczi BKM 1789, 7b; Bethesda, i pét trnáczov má KŠ 1771, 278; V-nyegove trnácze hodmo BKM 1789, 8; Ki sztojite vu trnáczaj hi'ze Bogá nasega TA 1848, 110

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vö̀ra2 -e ž
1. ura, časovna enota: Hora Vöra KMS 1780, A8; Vöra KMS 1780, A3b; Vöra Óra KM 1790, 94; i vöra je 'ze prisla KŠ 1771, 48; Vöra že bije BJ 1886, 3; i okoli vöre ſzo ládje trtyé pretrpeli KŠ 1771, 635; Vsze tô od miniszter 2 ¾ vöre dr'zánom gucsi naprêdáno AI 1875, kaz. br. 2; i ozdravlen je te poibics od tiſzte vöre KŠ 1771, 57; I ozdravo je ſzluga nyegov vu onoj vöri KŠ 1771, 25; Ob 11-toj vöri kral zacsévcsi csteti AI 1875, kaz. br. 1; i teliko vör ti zaman zahodis KM 1783, 288; 14 vör trplévsi ogen AI 1875, kaz. br. 8; Prigoudilo ſze je pa, liki po tri vöre csaſzi KŠ 1771, 354; Rad je steo v-práznih vöraj dobre knige KOJ 1845, 5
2. v zvezah: posleidna, skradna, smrtna vöra čas smrti: dare naſſa poſzleidnya vöra TF 1715, 30; gda naſſa ſzlejdnya vöra pride KŠ 1754, 175; Gda pride ſzmrti vöra BKM 1789, 19; Mo düso na ſzkrádnyoj vöri Porácsam tebi KŠ 1754, 269; je na ſzmrtnoj vöri etak zdihávao KM 1796, 54; i vu vöri ſzmrti naſſe KM 1790, 109

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vugójdno prisl. zjutraj: zmr'znyena voda escse vugojdno ob 8-moj vöri sze nê raztopila AI 1875, br. 1, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vzórje prisl. ob zori, zgodaj zjutraj: Rano vzorje z-Mariami Iszkao bo’m ga ſztálno KM 1783, 247; Goſzpodna dicsijo vzorje BKM 1789, 378

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.