oblak -a m oblak: en ſvetal oblak im. ed. ijh je obſenzhil ǀ Oblak im. ed. neſſe deſſ ſneih, inu tozho kjekaj kakor Bug sapovej ǀ pod ſpominam tiga oblaka rod. ed. ǀ MARIO Divizo S. Ambrosh pergliha taiſtimu nuznimu, inu vſmilenimu oblaku daj. ed. ǀ sakaj S. Auguſtin, S. Hilarius, inu S. Grogor, saſtopio sa Nebeſſa to Boshio naturo, s' oblak tož. ed. pak to zhlovesko ǀ ſe je prikasal venem ognenom oblaku mest. ed. ǀ Elias v' oblaki mest. ed. ǀ ſe je bila ſakrila s' ſivem plajsham, tu je s' enem ſivem oblakam or. ed. ǀ Arznia sa vſe bolesni ſtoi pod oblakam or. ed. ǀ ta sapuſhena semla s'zhernom oblahom or. ed. te shalosti je pokrita ǀ en dan ſe bodo oblaki im. mn. pretargali ǀ nej zhernyh oblakou rod. mn. te neſtonovitnoſti ǀ nimam ni deshia, ni tozhe, ni ſniga, ni oblaku rod. mn., ni ſtrel ǀ Vſdigne Mojſes to palzo pruti oblakam daj. mn. ǀ sapovej oblakam daj. mn., inu vus svejt s'deshiam konzhajo ǀ hozhem oblakom daj. mn. sapovedat, de na niega nedishe ǀ krivizhnu ſe toshite zhes oblake tož. mn., veiter, inu ſonze ǀ odpre oblake tož. mn., kar prezej vſe kar je bilu shiviga potoni ǀ ſe bo prikasal s'takorshne zhastjo v'oblakih mest. mn. ǀ Sakai Bug v'taistih ſtrashnih oblakoh mest. mn. ſe perkaſhe ǀ vezhkrat ſò sakrite s'zhernimy oblaki or. mn.
obsenčiti dov. obsenčiti: en ſvetal oblak ijh je obſenzhil del. ed. m (II, 21) ǀ Leta Sveti Oblak nas bo obſenzhil del. ed. m pred gorkuto ſerda Boshiga (IV, 436)
senca -e ž 1. senca: ſenza im. ed. S. Rocha je od kuge osdravila tudi taiſte, kateri ſo bily v' hishi, inu v' lazaretu saperti ǀ ſama ſeniza im. ed. Petrava ſledniga bolnika je oſdravila ǀ li ena Seniza im. ed. je bila vni oblak, Kateriga jest nekadaj ſim vidil ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila noter uderla, shnable pak blede, inu zherne od lakoti ſo imeli, kakor ena ſiniza im. ed. po mesti ſo hodili ǀ obene shkode ne ſturij, inu ſenze rod. ed. velike ne della ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi, pereſi, ſenizi daj. ed., prahu, vodi, peinam ǀ Zhlovek pak je perglihan ſenzi daj. ed. ǀ gre inu popoti ſe v'eno ſenizo tož. ed. poſtavi ǀ oblak, kateri ym je ſenzo tož. ed. dellal ǀ k ſadnimu saſpi veni ſenzi mest. ed. ǀ ga najde veni ſenizi mest. ed. dremat ǀ pod ſenzo or. ed. figoviga flaishtra 2. zelo majhna količina: ſtukrat raishi bi hotela umrejti kakor pak nuzat takorshne rezhy, katere eno ſenzo tož. ed. imajo te ſuper vere 3. prispodoba: ſo bly ena ſenza im. ed., ali figura offra S. Mashe ǀ offrij stariga Teſtamenta ſo li bili ena ſeniza im. ed. naſhiga offra ǀ eno ſenzo tož. ed. Nebeſkiga Krajlevſtua pokaſal ǀ je hotel eno ſenizo tož. ed. tega iſvelizhajnje ſvoym Iogrom pokasat ǀ skuſi ſenze tož. mn., inu figure je taiſtu oſnanil
svetal -tla prid. svetel: en ſvetal im. ed. m oblak ijh je obſenzhil ǀ vſelej je ſvètal im. ed. m ǀ Kadar en ſvetau im. ed. m oblak je bil napolnil Tempel Salamonau ǀ Zhe perlin nej sfetal im. ed. m taku nej nezh ureden ǀ ta ſvetli im. ed. m dol. dan v'shalostno nuzh ſe preoberne ǀ nash Svetli im. ed. m dol. Ceſſar ſe nej mogal taku hitru h' braningi perpravit ǀ Kateri je bil enu lepu rumenu ſonze sa volo njegoviga vuka, en ſfetli im. ed. m dol. dan sa volo zhednoſti ǀ on je taiſta ſvetla im. ed. ž lampa, katera Nebeſsa resfetli ǀ MARIA Diviza je Svetla im. ed. ž, kakor ta Daniza ǀ Kadar ſonze s' jutru ſvetlu im. ed. s, inu zhiſtu gor grè ǀ tu je taistu svetlu im. ed. s Nebu ǀ tu ſvètlu im. ed. s ſonze naſhe dushe bi pres oblaka tiga trupla nam ſe parkasalu ǀ vſelej ſe je sfetil kakor enu sfetlu im. ed. s ſonze ǀ nepoſnaio te ſvetle rod. ed. ž nebeske skriunoſti ǀ bi nebil ratal ena ſmerdezha Kopriua, is Svetle rod. ed. ž ſvejsde, ena paklenska glauna ǀ ſe je perporozhil Svetlimu daj. ed. m Papeshu Innocenziusu timu XI ǀ Perglihaio Mario Divizo Eni sfetli daj. ed. ž ſvejſdi Danizi ǀ S. Auguſtinus pravi, de to ſvetlo tož. ed. ž resnizo vſy lubio ǀ bi njemu pokasali tu ſvetlu tož. ed. s Nebu ǀ na ſvetlom mest. ed. s ſtoij s'sapertmi ozhmij ǀ oknu je bilu sapertu s' enem ſvetlem or. ed. m glasham, de desh nej mogal skuſi ǀ naſs je oskarbel s'to gorezho, inu Svetlo or. ed. ž baklo gnade S. Duha ǀ Taiſti lepi, inu ſvetli im. mn. m ludie, katire ſi videl per obhaili, ſo v' gnadi Boshy S. Rus. T. prejeli ǀ ſazhneo od temè inu potle ſvetlij im. mn. m rataio ǀ Svèſde sò ſvetle im. mn. ž, inu ſe navidi od kod ſvetlobo prajmejo ǀ Prideio tudi taiſte duei sheni k' Obhaili, ter vidi, de ſo ſilnu lepe, inu ſvetle im. mn./dv. ž ǀ Nebu polnu svetlih rod. mn. svejsd ǀ s'eno vmaſano rutto njega svetle tož. mn. ž ozhij so bilij saveſali ǀ dushe teh pravizhnih bodo neſhle ſvoja trupla lepe zhiste, inu ſvetle tož. mn. ž/s kakor ſonze ǀ ſvetla tož. mn. s oblizha kakor ſvejsde ſo imeli primer.> G: Bug jo oguanta, inu pokrje s'enem plajsham, kateri je ſvejtleshi im. ed. m kakor tu rumenu ſonze ǀ je bila Svetleishi im. ed. ž kakor tu rumenu ſouze ǀ en plaish ſo bily perneſli ſvetlejshi tož. ed. m kakor tu rumenu ſonze ǀ kadar Chriſtus na hribi Tabor je bil ſvoje Svetu oblizhe ſvetleishi tož. ed. s kakor ſonze pokaſal ſvojm Jogrom presež.> Je bila ta ner ſvejtleshi im. ed. ž, inu veſselejshi laterna ǀ Daniza je ta ner sfetlejshi im. ed. ž v' mej ſvejſdamy ǀ Milost ſvojo G: Bug nam greshnikom nar ozhitnishi, inu ſvètleshi tož. ed. ž ſturij vidit, inu skuſit
češčen -a prid. čaščen: nisku ſe perkloni, ter pravi: Zheſzhena im. ed. ž ſi Maria, gnade ſi polna ǀ Pouſdraulena, inu zheszhena im. ed. ž bodi MARIA, ti Nebeski Oblak, katiri resfrishash ǀ zheszhenaſi im. ed. ž+ Maria gnade polna Regularni refleks prvotnega *čьst'enъ̏ brez vpliva samostalnika *čь̏stь > sloven. čȃst; manj verjetno nastalo po preglasu iz → čaščen.
gnada -e ž milost: gnada im. ed. S. Duha te zhudeſsa v'zloveku ſtury ǀ moja S. gnada im. ed. bo s'zhaſsam premankala ǀ preſs vſe milosti, inu gnade rod. ed. ſo s'taistim ſe maſhzvali zhes ſvoje nepriatelne ǀ on je tuoi S: gnadi daj. ed. ſe samiril ǀ podeli meni tvojo S. Gnado tož. ed. ǀ kadar hozhe v'gnado tož. ed. Boshjo priti ǀ aku bote v'gnadi mest. ed. Boshij obene druge rizhij ſe nebotebali ǀ katiri ſo bily v' gnadi mest. ed. Boshy leti ſo bily shegnani ǀ bodo nepolneni s'gnado or. ed. S: Duhà ǀ she v' Maternem teleſſi je bil s' gnado or. ed. Boshjo napolnen ǀ Bug is svojo ſuſebno gnadnobi or. ed.+ njega neobarval ǀ oblak is Kateriga vſe gnade im. mn. bodò s'Nebeſs doli na semlo lejtale ǀ Prerok Dauid ſe zhudi de Bug tulikajn gnad rod. mn., darij inu shazu Nebeshkijh je zhloveku dal ǀ Pofliſsajmo ſe daleshni ratat gnadam daj. mn. ǀ vſelej ſo bily perprauleni gnade tož. mn., inu dobrute ſvoijmu folku deliti ǀ s'ſvoimy S. gnadami or. mn. vaſs napolnit ← srvnem. genāde ‛milost’; → negnada
gorkota -e ž gorkota, toplota: ſonzhna gorkuta im. ed. jo prezej reſtaja ǀ malu ſonzhne gorkute rod. ed. taiſti shkodi ǀ S. Duh je bil dal S. Bonaventuru gorkuto tož. ed. Boshje lubesni ǀ Leta Sveti Oblak nas bo obſenzhil pred gorkuto or. ed. ſerda Boshiga
letati -am nedov. letati: muha sazhne leitat nedol. okuli teh piſſanih ſidou ǀ shtorkle ſvoje mlade na viſoke ſtrehe neſseio, inu yh vuzhè lèjtat nedol. ǀ je teshku enimu piſsat katerj nihdar nej perya v'roki imel … ali lejtat nedol., kateri nema peruti ǀ Tiza danas po luffti lejta 3. ed. ǀ tize, Katere po luftu letaio 3. mn. ǀ Tize katere po luffti lejtajo 3. mn. ǀ okuli lejtaio 3. mn. ǀ Jagar jo vſtreli, jutre nebo vezh lejtala del. ed. ž ǀ Koku more biti, de ſo ſtali, inu tudi letali del. mn. m ǀ Veſselil ſe je Elias rekozh, ta je tapravi svetli oblak is Kateriga vſe gnade bodò s'Nebeſs doli na semlo lejtale del. mn. ž
razfrišati -am dov. osvežiti: nenajdeio ene kaple vuode v' taiſtih potokah, de bi ſvoi jeſik resfrishat nedol. mogli ǀ Pouſdraulena, inu zheszhena bodi MARIA, ti Nebeski Oblak, katiri resfrishash 2. ed. vſe taiſte, katiri v' ſvoj urozhini tebe na pomozh klizheio ǀ kakor tu vinu resfrisha 3. ed. tiga sdraviga, inu vekshi bolesan ſturj temu bolnimu ǀ Nejli drugi ſe zhudio nad tem ſtudenizu kateri s'Paradiſha ſvera, inu vus Egijpt resfrisha 3. ed. ǀ prezej ſe resheri po celi desheli, refrisha 3. ed., inu smozhj celo deshelo ǀ aku pak naſs resfriſsa 3. ed. s'vodo ſvoie S. gnade ǀ resfrishai vel. 2. ed. tudi nasho ſeshgano, inu ſuho deshelo ǀ bomo doſegli ta potrebni desh, de nasho ſuho deshelo bo resfrishal del. ed. m razfrišati se osvežiti se: vſy shelite ſe resfrishat nedol., inu nikar ſe segrejti → frišati
razširiti se -im se dov. 1. razširiti se: prezej ſe resheri 3. ed. po celi desheli (IV, 435) ǀ ta nebeski oblak MARIA Diviza, ſe je bil ner poprei poſtavil na hrib Carmel, inu potle po celli desheli ſe je bil resheril del. ed. m (IV, 312) 2. razprostreti se: S. Miklaush hitru ſvoj plajsh odveshe v' lufft ga vershe, v'luffti oviſſi, ſe resheri 3. ed., inu kakor en Shotar zheſs glavo tiga Ceſſarja ſe poſtavi (III, 597)
Salomonov -a prid. Salomonov: ſi taushenkrat shlahniſhi, kakor Salamonau im. ed. m Tron ǀ nas ble pregovorj, inu omezhi volnu, inu poterpeſhlivu preneſti nashrezhe, reve inu bolesni ta poterpeshlivi Job, kakor vſa modruſt Salamonava im. ed. ž ǀ dan na Kateri nepade toshba Iobaua, nij joKaine Davidavu, nij Klaguajne Salamonavu im. ed. s ǀ Kadar en ſvetau oblak je bil napolnil Tempel Salamonau tož. ed. m ǀ je vidil taisti zhastiti Tempel s'sijdan veliKu lepshi Kakor ſalamonau tož. ed. m ǀ kaj s'ene shtrajfinge bi bil uredn taiſti, kateri bi bil uni zhudnu lepi inu shlahtni Tempel Salomonau tož. ed. m poshgal ǀ kadar Salamonovo tož. ed. ž modruſt doſezhi bi bila mogla ǀ koku bi bil on mogal potalashit tu reshalenu ſerze Salamonavu tož. ed. s ǀ katera sta veliku vezh vredna, kakor vſi ſalamonavi im. mn. m shazi ǀ poterdene oſtaneo beſſede Salamonave im. mn. ž ǀ Taku resklada lete beſſede Salamonave tož. mn. ž ta Vuzheni Albertus ǀ kar ſtoy sapiſſanu v' bukvah Salamonavih mest. mn. Prigvuorah → Salomon
pravi -a prid. pravi, v nekaterih, večinoma težko ločljivih primerih tudi dober, pravičen: on je bil en pravi im. ed. m karshenik ǀ je dolshan svishat, de je praui im. ed. m Syn taiſtiga Ozheta ǀ nei ſi provi im. ed. m zhlouik temuzh podoba zhloueska od sunej, s'notri pak shivinsko imash ǀ ta je tapravi +im. ed. m svetli oblak ǀ ena prava im. ed. ž roshiza je bila Maria Diviza ǀ Ranza Nem. je bila ena prava im. ed. ž Vduva ǀ letu je praua im. ed. ž boshja rsniza ǀ reshnizhnu je, de Syn Boshy Chriſtus JESVS pravi Apollo, pravù im. ed. s Nebesku Sonze … je iz Nebeſs na ſemlo prishal ǀ tu pravu im. ed. s, inu lastnu mejstu sa proshno, molitvo, zhast, inu hualo Boshjo je ta Cerku ǀ svetust, inu andoht eniga praviga rod. ed. m Slushabnika Boshjga ǀ kaj nuza kersheniku de ima shaz prave rod. ed. ž vere ǀ aku ti is prauiga rod. ed. s ſerza G: Boga lubish ǀ imamo s'pravjga rod. ed. s serza shelejti k'njemu priti ǀ s'praviga rod. ed. s, inu zhistiga serza Boga proſsish ǀ de bi Iſraelſki folk ſupet ſe nepovernil k'ſvojmu pravimu daj. ed. m krailu Roboamu ǀ nesna Kai je treba K'eni pravi daj. ed. ž, inu nuzni spuvidi ǀ poprei kakor k'pravi daj. ed. ž pameti prideio ǀ vſe Longobardarje h'pravi daj. ed. ž veri je bila perpravila ǀ ta pravi tož. ed. m pot v'deshelo te oblube ym ie kasal ǀ ta praui tož. ed. m ſuoi shaz je ſposnal ǀ Polè tiga praviga tož. ed. m ži. Arzata Nebeshkiga ǀ veliku folka na pravo tož. ed. ž vero perpravi ǀ skuſi eno prauo tož. ed. ž grevingo, inu spuvid gnado boshio sadobj ǀ Hozhesh tuojo pusledno vro potroshtan biti, inu pravu tož. ed. s vupane imeti ǀ tukaj bote nashli tu prauu tož. ed. s oroshje ǀ na ſodni dan, takrat tu provu tož. ed. s ſerditu oblizhe ſvoje tem greshnikom, inu greshnizam bopokasal ǀ Ta kateri nezh hudiga neſturi, ta je vſhe na pravem mest. ed. m potu ǀ ob ſvojm pravim mest. ed. m zhaſsu flisik njeh nijve obſejeio ǀ sgublene ouzhize bodo hodile sa tem pravim or. ed. m Paſterjom ǀ zhe s' pravo or. ed. ž andohtio bodo k' Pridigam hodili ǀ s' fliſſam, inu s' prauo or. ed. ž lubesnio doperneſti ǀ s'pravo or. ed. ž andohtio S: Sacramente preieti ǀ s' pravem or. ed. s ſerzam na Boga, inu na dusho ſpolnit ǀ s'pravim or. ed. s vupajniam rezimo ǀ de ſi lih ſta bila prava im. dv. m brata ǀ ſta ſe sadarshala, pruti Chriſtuſu kakor dua praua im. dv. m priatela ǀ nej ſo pravi ludje im. mn. m, sakaj na shive Kakor ſe ſpodobi pametnim ludem ǀ leti ſo bilij praui im. mn. m shularij uniga hudizha ǀ nej ste Iogry Christuſhavi, inu pravij im. mn. m ludje ǀ kakor ſe spodobi pravem daj. mn. shlahtnikom ſe ſo sadershali ǀ yh je hotel podvuzhiti kakushni viſhi imaio ſposnati te prave tož. mn. m njega Iogre, od teh faush ǀ faush piſsma dellaio, te prave tož. mn. ž/s skrivaio presež.> tu ner pravishi im. ed. s, inu nuznishi meſtu sa molituo je Zirku hisha boshia