apsída apsíde tudi ápsida ápside samostalnik ženskega spola [apsída] tudi [ápsida] iz arhitekture polkrožni, s polovično kupolo obokan prostor kot zaključek stavbnega prostora, zlasti cerkve
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Apside, frc. apside, abside iz srlat. absida < lat. apsis, kar je prevzeto iz gr. hapsís ‛obok’, iz háptō ‛pritrdim, držim’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bánja -e ž (á) velika posoda za kopanje; kopalna kad: natočiti toplo vodo v banjo;
emajlirana banja;
kopalna, sedežna banja
♦ arhit. polkrožni obok nad četverokotno talno ploskvijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bánja -e ž (á) kopalna kad; arhit. |obok|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bánja -e
ž arhit. polkrožni obok nad četverokotno talno ploskvijoSINONIMI:
arhit. banjasti obok,
arhit. banjasti svod,
arhit. bečva,
arhit. bečvasti obok
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024
bánjast -a -o prid. (á) podoben banji: krompir so prevažali v velikih banjastih koših
♦ arhit. banjasti obok bánjasto prisl.:
banjasto obokana cerkev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bánjast -a -o (á) ~ košbánjasti -a -o (á) ~ obok
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bánjasti obòk -ega -óka m
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bečvà -è tudi bèčva -e [bəčva] ž (ȁ ȅ; ə̏) 1. arhit. polkrožni obok nad četverokotno talno ploskvijo; banja: veža, obokana z bečvo 2. star. sod1:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bèčvast -a -o [bəčvast] prid. (ə̏) arhit. banjast: bečvasti obok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
betónski betónska betónsko pridevnik [betónski] STALNE ZVEZE: betonska mešanica FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka ETIMOLOGIJA: ↑beton
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bọ̑k -a m,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bolta [bọ̑lta]
samostalnik ženskega spola- obok
- obokana soba
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bolta ► ˈbọːlta -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
čéški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Čehe ali Češko: češki jezik;
češka literatura;
češko-slovenski slovar / češki granat, porcelan
♦ arhit. češka kapa plitev obok, sestavljen iz delov, ki se bočijo nad vsako posamezno steno; rel. češki bratje husitska verska ločina, razširjena zlasti na Češkem in Moravskem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dlán -í ž (ȃ) 1. notranja stran roke od zapestja do prstov: črte na dlani;
mesto pozna kakor svojo dlan zelo dobro;
to je kakor na dlani očitno, jasno;
pokrajina pred nami je kot na dlani dobro, razločno vidna / ekspr.: miza je bila tako obložena, da ni bilo niti za dlan prostora skoraj nič; okoli hiše je komaj za dlan zemlje zelo malo// notranja stran roke od zapestja do konca prstov: razpreti dlan; skrčiti dlan v pest; nasloniti glavo v dlani; na dlaneh se mu pozna, da težko dela; podprl si je glavo z dlanmi; raskava, žuljava dlan / pesn. božja dlan nebo, nebesni obok2. knjiž. del zgornje človeške okončine od zapestja do konca prstov; roka: moja dlan nima več take moči;
položila mu je dlan na ramo
● pog. pazi se, me že srbijo dlani imam željo, čutim potrebo, da bi te udaril; ekspr. uspeh je bil na dlani očiten, jasen, zagotovljen; ekspr. na dlani imamo vse tvoje dosedanje delo dobro, natančno vemo, kaj si delal; ekspr. nositi srce na dlani vedno očitno kazati svoja čustva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dól1 prisl.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
drvnica [drvníca
]
samostalnik ženskega spolalesen obok
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
firmamènt -ênta m (ȅ é) star. nebo, nebesni obok: zvezde na firmamentu;
pren. na političnem firmamentu se je pojavila nova država
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
firmamènt -ênta m (ȅ é) izobr. nebo, nebesni obok
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
firmament m nebesni obok:
je vezh ureden kakor firmament im. ed. s' ſvesdami ǀ Angelom je dal Nebeſſa, ſvejsdam ta Firmament tož. ed. (IV, 255) ǀ drugi dan je bil G. Bug ſtuaril ta firmament tož. ed., lufft, inu vode (V, 242) ← lat. firmāmentum ‛nebesni obok, opora, podpora’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
firmamèntom -a m nebo, nebesni obok: drugi dén firmamentom KM 1796, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
fréska -e ž (ẹ̑) 1. um. slika, narejena na svež omet: restavrirati, zaščititi freske;
obok je poslikan s freskami 2. slika na omet sploh: steno je krasila velika freska;
renesančne freske;
pren. njegov roman je zgodovinska freska iz življenja balkanskih Slovanov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
gótski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na gotiko: bazilika v gotskem slogu / gotski obok; palača z gotskim pročeljem / gotska doba 2. nanašajoč se na gotico: težko je bral gotske črke 3. nanašajoč se na Gote: gotski jezik;
ostanki gotske vojske
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
graníten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na granit: vrtali so v granitno skalo / obok podpirajo granitni stebriči; kup granitnih kock; granitne stopnice; pren., ekspr. bil je graniten značaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
gvelb [gvȅlb gvélba]
samostalnik moškega spolaobok
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
istêje istêj ž mn. (ē ȇ) nar. odprtina pred kuriščem kmečke peči: iz peči je potegnila lonec v isteje / obesiti meso nad isteje / postaviti večerjo med isteje obok, stene te odprtine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
kalóta -e ž (ọ̑) 1. arhit. polkrogelni del kupole: mogočna kalota cerkvene kupole 2. grad. zidani obok v predoru: zidati kalote s kamnom
♦ anat. (lobanjska) kalota lobanjski svod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
kamníta konstrúkcija -e -e ž
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
kamníti obòk -ega -óka m
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
kȃmra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
kamra -e ž kamra, soba:
s' eno gorezho glauno je bil s'ſvoje kamre rod. ed. ſtepu eno loterzo ǀ vſelej pred tvojo kamro tož. ed. en boben dershè ǀ vſaku jutru en slushabnik ie mogal v'njega Kamro tož. ed. priti ǀ v' tem sazhne enu ſtrashnu ropotajne v' Kamri mest. ed. te bolne ǀ kateri je bil zhes vſe nje shazne kamre tož. mn. ǀ od dalezh je puſtil vodo po shlebah pelati, inu po vſeh kamrah mest. mn. reſtalat ← srvnem. kamer, kamere ← lat. camera ← gr. καμάρα ‛obok, svod, obokana soba, pokrit voz’; → kambra
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
kápa -e ž (á) 1. pokrivalo brez krajevcev, navadno mehko: potegniti, potisniti si kapo čez ušesa;
pokriti se s kapo;
krznena, žametna kapa;
kapa iz moherja / kuharja v visokih belih kapah / kopalna, plavalna kapa; škofovska kapa mitra; vojaška kapa; kapa s ščitkom / kot vzklik kapa kosmata, tega pa nisem vedel
● ekspr. hrib ima kapo oblak zakriva vrh hriba; pog., ekspr. ta ga ima pod kapo je vinjen2. rabi se samostojno ali s prilastkom kapi podobna priprava ali del priprave: kapa električnega zvonca;
kapa pri žganjarskem kotlu / sušilna kapa priprava, podobna večjemu pokrivalu z vgrajenim električnim aparatom za sušenje las
♦ arhit. češka kapa plitev obok, sestavljen iz delov, ki se bočijo nad vsako posamezno steno; avt. razdelilna kapa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
kọ̑mora -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
krížen -žna -o prid. (ȋ) ki ima obliko križa: križni ročaj meča;
miza na križnih nogah / križno poslopje / križni prerez / križno okno okno s križi// ekspr. nasprotujoč si, neskladen: zmedeni in križni ukazi; križna prizadevanja
♦ agr. križna setev setev po dolžini in po širini njive; anat. križna kost križnica; križno vretence; arhit. križni hodnik hodnik, ki obkroža zaprto kvadratno dvorišče srednjeveških palač ali samostanov; križni obok obok, ki ga tvorita pravokotno ležeča banjasta oboka na svojem sečišču; kor. križni korak plesni korak z eno nogo čez drugo; navt. križno jadro trapezasto jadro, privezano na vodoravni križ; obrt. križni vbod vbod, pri katerem se niti prekrižata; križno dleto dleto, s katerim se delajo luknje za vstavljanje nasadil pri oknih in vratih; pravn. križno zasliševanje; tekst. križni navitek navitek, navit na cevko tako, da posamezne plasti navojev ležijo pod kotom druga na drugi; um. križna roža okras gotske arhitekture v obliki stiliziranega štiridelnega rastlinskega motiva; voj. križni ogenj navzkrižni ogenjkrížno prisl.:
križno razporejeni hodniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
krížni obòk -ega -óka m
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
krížnogrebénasti obòk -ega -óka m
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
krížnorêbrast -a -o (ȋé)krížnorêbrasti -a -o (ȋé) um. ~ obok
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
kúpolast -a -o prid. (ȗ) podoben kupoli: kupolast šotor;
kupolasta streha / kupolasta oblika česa / ekspr. kupolasti griči
♦ arhit. kupolasti obok obok v obliki kupole// ki ima kupolo: kupolasta cerkev, zgradba / kupolasta dvorana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
kúpolast -a -o; bolj ~ (ȗ) ~ šotor; poud. ~ grič |kopast|kúpolasti -a -o (ȗ) arhit. ~ obok
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
lóčen2 -čna -o (ọ̑)lóčni -a -o (ọ̑) grad. ~ oboklóčnost -i ž, pojm. (ọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
lók1 -a m (ọ̑) 1. priprava iz ukrivljene palice in tetive za proženje, metanje puščic: na plečih je imel lok in tul;
napeti lok;
streljati z lokom;
mišice so napete kot lok;
pren., knjiž. avtor je zelo napel lok zgodbe // kar je po obliki temu podobno: lok pri žagi / past na lok 2. priprava, s katero se poteguje po strunah: lok drsi po strunah;
mazati lok s kolofonijo;
vleči lok po strunah / violinski lok 3. usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma: lok pri mostu se je podrl;
polkrožni loki;
zidanje lokov in obokov / okenski lok 4. delu krožnice podobna linija: narisati lok / lok mavrice, ovinka / žoga je opisala, zarisala (velik) lok je letela v (velikem) loku / v loku reka teče v širokem loku; v loku zamahniti; kamen je v velikem loku zletel v vodo; pren., pesn. zvezde se pnejo v svetlem loku 5. knjiž., navadno s prilastkom potek česa, prikazan navadno kot vzpon in upadanje: v predstavi ni čutiti dinamičnega loka;
pretrgan lok dejanja v romanu;
publ., z oslabljenim pomenom: lok igralčeve kariere se je bleščeče vzpel;
razvojni lok umetnosti 6. knjiž., navadno s prilastkom obseg, razpon: časovni lok prve knjige zgodovine sega čez več tisočletij / pisani lok motivov; lok spoznanj
● knjiž., ekspr. nič več ni mogoče napenjati loka dolgoletnega trpljenja še naprej dopuščati, povzročati trpljenje; knjiž., ekspr. doslej v svojih zahtevah še nisem napel loka čez mero nisem preveč zahteval; ekspr. teh tem so se vsi ogibali v velikem loku niso jih hoteli obravnavati; ekspr. ognil se ga je v velikem loku nikakor ga ni hotel srečati; pesn. sinji lok (neba) nebo, nebesni obok
♦ anat. aortni lok usločeni del aorte tik po izstopu iz srca; kostni lok nad očesom; rebrni lok spodnja, med seboj zraščena rebra; refleksni lok; zobni lok položaj in razvrstitev zob v čeljusti; arheol. sveder na lok preprosta vrtalna priprava, ki se vrti s pomočjo loka; arhit. košarasti lok; šilasti lok; geom. lok krivulje, krožnice del krivulje, krožnice med dvema njenima točkama; glasb. lok ukrivljena črta za označbo vezave not iste višine, za označbo legata in fraziranja; grad. nosilni lok; oporni lok; les. lok polkrožen okvir pri ročni žagi; šol. lok element pisane črke v obliki (navzgor ali navzdol) odprte elipse; šport. lok element umetnostnega drsanja, pri katerem vozi drsalec po notranjem ali zunanjem robu drsalke naprej ali nazaj v obliki kroga; plužni lok lik, pri katerem smučar med poševnim smukom s pluženjem zavije od brega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
mestêje -stêj ž mn. (ē ȇ) nar. odprtina pred kuriščem kmečke peči: iz peči je potegnila lonec v mesteje / obešati meso nad mesteje / postaviti večerjo med mesteje obok, stene te odprtine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
mósten tudi môsten -tna -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na most: mostni obok, steber;
mostna ograja, podnica
♦ grad. mostni nosilec del mostu, ki prenaša obtežbo na podpornike; mostni opornik del mostu, ki prenaša obtežbo na temelj in podpira obrežje; mostni podpornik del mostu, ki prenaša obtežbo na temelj; mostna brana mreža vzdolžnih in prečnih mostnih nosilcev; mostna koza podpornik, navadno pri lesenem mostu; mostna konstrukcija sestav nosilnih elementov mostu; mostna soha pokončni del lesenega mostnega opornika; mostno krilo del mostu, ki zaključuje cestni nasip ob prvem oporniku; strojn. mostni žerjav žerjav, pri katerem se po nosilcu vozi maček; teh. mostna tehtnica tehtnica za vozila, zlasti železniška
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
môsten -tna -o tudi mósten -tna -o (ó; ọ̑)môstni -a -o tudi móstni -a -o (ó; ọ̑) ~ obok
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
mréžast -a -o prid. (ẹ́) 1. po obliki podoben mreži: poslikati z mrežastimi vzorci;
mrežasta senca;
mrežasta vrata pokopališča / mrežaste nogavice nogavice, pri katerih je pleteni vzorec podoben mreži; mrežasta tkanina zelo redka tkanina2. ki je iz mreže: mrežast zaboj;
mrežasta ograja;
mrežasto cedilo / mrežast papir kariran papir
♦ arhit. mrežasti obok rebrasti obok v obliki križa; grad. mrežasta konstrukcija konstrukcija iz tankih zlasti jeklenih palic ali cevi; tekst. mrežasti papir papir z natisnjeno mrežo za risanje vezave; mrežasta vezava vezava, ki daje tkanini mreži podoben vzorec; tisk. mrežasti bakrotisk bakrotisk, pri katerem nastanejo poltoni; vrtn. mrežasta perunika perunika, ki ima čebulico z mrežastimi luskolisti; zool. mrežasto oko iz več stikajočih se očesc sestavljeno oko členonožcev z mrežasto površino; sestavljeno okomréžasto prisl.:
s številnimi rekami mrežasto prepreženo kopno; mrežasto razporejene gube
♦ bot. mrežasto žilnati list list, pri katerem iz močnejše osrednje žile izhaja več stranskih, mrežasto razporejenih žil; zool. mrežasto žilnata krila krila, pri katerih so žile mrežasto razporejene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga],
bíti od múh,
bíti póln múh,
bíti tàm, kjer ni múh,
bíti [vsèh] múh póln,
cépati kot múhe,
délati iz múhe slóna,
dobíti kóga na múho,
iméti na múhi kóga/kàj,
íti na kóga/kàj kot múhe na méd,
jemáti kóga na múho,
kdó/kàj ni on múh,
kot múha v móčniku,
lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd,
módna múha,
múha enodnévnica,
napráviti iz múhe slóna,
naredíti iz múhe kônja,
naredíti iz múhe slóna,
ne bíti od múh,
pádati kot múhe,
pásti na kàj kot múha na méd,
pijàn kot múha,
podrépna múha,
príti kómu na múho,
síten kot [podrépna] múha,
tího, da bi slíšal múho letéti,
ubíti dvé múhi na èn máh,
umírati kot múhe,
vzéti kóga na múho,
znájti se na múhi [kóga]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
nadočésen -sna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja nad očmi: nadočesni lok, obok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
narávni móst -ega mostú m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
nében -bna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na nebo 5: nebni del ustne votline
♦ anat. nebni obok sluznična guba med mehkim nebom in korenom jezika; nebna kost parna kost trdega neba; jezikosl. nebni glas nebnik; nebni izgovor izgovor z jezikom ob trdem nebu2. star. nebesen: nebna sinjina / nebni obok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
nében -bna -o (ẹ̑)nébni -a -o (ẹ̑) ~ del ustne votline; star. ~ obok nebesni obok
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
nébes -a m (ẹ̑) knjiž. 1. nebo, nebesni obok: pooblačilo se je po vsem nebesu;
sinji nebes / na vzhodnem nebesu se je že svitalo 2. nebo, baldahin: prestol z nebesom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
nebésen -sna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na nebo 1: nebesna sinjina;
nebesno prostranstvo / sonce, planeti in druga nebesna telesa / nebesni obok / glavne nebesne strani
♦ astron. nebesni ekvator umišljen krog, ki deli nebesno kroglo na severno in južno polovico; severni nebesni tečaj približno 1° od zvezde Severnice ležeča točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; nebesna krogla umišljena krogla, na kateri so nebesna telesa; nebesna mehanika veda o gibanju nebesnih telesnebésno prisl.:
nebesno modra barva svetlo modra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
nebésen -sna -o (ẹ́; ẹ̑) ~a barva obleke |svetlomodra|nebésni -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~ obok
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
nebésje -a s (ẹ̑) zastar. nebo, nebesni obok: vse nebesje je žarelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
nebésni obòk -ega -óka m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
nebéški -a -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na nebesa 1: nebeški priprošnjik / nebeško in zemeljsko življenje / nebeški blagoslov 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nebeška lepota, milina / nastal je nebeški mir / to so bili nebeški časi zelo lepi; ta postelja je nebeška mehka, udobna; kosilo je bilo nebeško zelo dobro, okusno3. knjiž. nebesen: nebeška zarja / nebeški obok 4. v medmetni rabi izražaa) nejevoljo, nestrpnost: bog nebeški, že spet si se zmotil;
mati nebeška, kaj nam je bilo treba tega b) strah, vznemirjenje: bog nebeški, ali je kaj hudega c) začudenje, navdušenje: mati nebeška, kako si le to zmogel
● ekspr. sam bog nebeški ve, kdaj bo to minilo se ne ve; vznes. nebeške luči zvezde
♦ rel. nebeški kruh posvečena hostija; nebeška Mati Kristusova matinebéško prisl.:
bilo je nebeško; nebeško lepo igra na citre
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
nebó -á s (ọ̑) 1. navidezno usločena ploskev nad obzorjem: nebo je jasno;
nebo žari;
ekspr. nebo visi nizko nad hišami;
oblaki pokrivajo nebo;
zvezda je padla z neba;
dim se dviga proti nebu;
gledal je v nebo, kakšno bo vreme;
sonce je že visoko na nebu;
modro, sinje, visoko nebo;
nočno, zvezdno nebo / opazovati nebo s teleskopom; južno, polarno nebo; strani neba / obok neba // publ. zračni prostor nad določenim ozemljem: lovci so očistili nebo sovražnih letal; slovensko nebo 2. v krščanstvu kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani; nebesa: pekel in nebo / priti v nebo / ekspr. prositi nebo za milost Boga3. publ., s prilastkom področje kake dejavnosti: politično nebo te države se je zvedrilo / z oslabljenim pomenom uveljaviti se na filmskem nebu pri filmu4. streha iz dragocene tkanine: postelja, prestol z nebom / nositi nebo (pri procesiji) 5. pregrada med ustno in nosno votlino iz mehkega tkiva in kosti: pritisniti jezik na nebo;
gnojno, vneto nebo 6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do neba, v nebo zelo visoko: gore se dvigajo, kipijo do neba, v nebo / prešerni vriski so se razlegali do neba // izraža, da se pojavlja kaj v zelo visoki stopnji, v močni obliki: gorje kipi do neba / ta zločin kriči v nebo; to je v nebo vpijoča krivica / hvaliti, povzdigovati koga do neba
● vznes. nebo je blagoslovilo njun zakon imela sta dosti otrok; njun zakon je bil srečen; ekspr. kovati koga v (tretje, sedmo) nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati; ekspr. spati pod milim nebom na prostem; ekspr. gre, kamor se mu pod milim nebom zahoče kamor hoče; ekspr. umreti pod tujim nebom v tujini; pojavil se je, kakor bi padel z neba nepričakovano, nenadoma; nihče ne pade učen z neba vsak si mora pridobiti znanje z učenjem, trudom
♦ anat. mehko, trdo nebo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
nebó -á s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
nebosklòn -ôna m (ȍ ó) zastar. nebo, nebesni obok: nebosklon je počrnel // obzorje: na nebosklonu se je svitalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
nôžen -žna -o prid. (ō) nanašajoč se na nogo: nožni prsti;
nožne mišice / nožna kopel / nožne proteze / nožni vzvod; nožna zavora / šivalni stroj na nožni pogon
♦ anat. nožni obok srednji vbočeni del stopala; glasb. nožna klaviatura klaviaturi podoben del orgel za igranje z nogami; med. nožna lega ploda v maternici lega z nogami navzdol; teh. nožno gonilo del priprave, stroja, s katerim se ta z nogo goni, poganja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
oblòk tudi oblók -óka m (ȍ ọ́; ọ̑) 1. star. obok: za kamnitim oblokom se je pokazalo stopnišče / pričakal jih je pod oblokom vrat
● star. nad njim se je razprostiral modri oblok nebo2. biol. hrustančast ali koščen del ogrodja čeljusti, opore za jezik, škrg, navadno pri ribah: čeljustni, škržni obloki;
podjezični oblok 3. elektr., v zvezi električni oblok električni tok v obliki svetlobnega in toplotnega loka med konicama oglenih ali kovinskih elektrod: varjenje z električnim oblokom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
oblòk -óka tudi oblók -a m (ȍ ọ́; ọ̑) star. kamnit ~ obok; biol. škržni ~; elektr. električni ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
obnébje -a s (ẹ̑) 1. star. nebo, nebesni obok: vse obnebje se je prekrilo s črnimi oblaki;
jasno, neskončno obnebje / Prešeren je prva zvezda na obnebju slovenskih pesnikov
● knjiž. morje se širi do obnebja obzorja2. zastar. podnebje: ta rastlina uspeva v zmerno toplem obnebju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
obóčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na obok: obočna oblika stropa / obočno stopnišče / obočna opeka / obočna arhitektura
♦ um. obočna pola osnovni prostorski element med glavnimi podpornimi točkami oboka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
obọ̑čen – glej obȍk
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
obóčje1 -a s (ọ̑) star. 1. obok: okensko obočje / sonce je stalo sredi obočja neba, nebesnega oboka2. boki: ženska je širokega obočja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
obóčni -a -o
prid.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024
obód -a m obok: Či se gorzglednémo, on prelêpi môder obôd váramo, šteroga za nébo zovémo BJ 1886, 35
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
obòk tudi obók -óka m (ȍ ọ́; ọ̑) izbočena nosilna konstrukcija nad prostorom, odprtino v zidu: delati obok;
zidati oboke;
stati pod obokom;
sajast, zakajen obok;
obok cerkve, hodnika;
obok nad vrati;
prečni lok v oboku;
oboki in kupole / baročni obok; opečni obok; polkrožni, šilasti obok // prostor pod tako konstrukcijo: visoki obok je bil poln mesa // navadno s prilastkom kar je po obliki temu podobno: veje dreves delajo zelen obok nad potjo; obok lobanje; pred dežjem se je zatekel pod obok skale / nadočesni obok; nebesni obok nebo; pesn. osvajalec zvezdnega oboka neba, vsemirja
♦ anat. nožni obok srednji vbočeni del stopala; arhit. banjasti obok polkrožni obok nad četverokotno talno ploskvijo; križni obok ki ga tvorita pravokotno ležeča banjasta oboka na svojem sečišču; kupolasti obok v obliki kupole; mrežasti obok rebrasti obok v obliki križa; rebrasti obok s kamnitimi rebri; zvezdasti obok rebrasti obok v obliki zvezde; um. gotski obok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
obòk -óka tudi obók -a m (ȍ ọ́; ọ̑) ~ hodnika; baročni ~; poud. nebesni ~ |nebo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
obòk -óka
m izbočena nosilna konstrukcija nad prostorom, odprtino v zidu; prostor pod tako konstrukcijo
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: stopalni obok
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024
obȍk -ọ́ka m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
obǫ̑k, m.,
Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); pogl. oblok.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
obòk obóka m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
obok gl.
velb
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
obok gl. belf
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
obok gl.
bolta, velb, volta
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
obókast -a -o prid. (ọ̄) podoben oboku: obokast rov // ki ima obok(e): obokasto stopnišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
obókati -am dov. (ọ̄ ọ̑) 1. narediti čemu obok(e): cerkev je imela najprej raven strop, kasneje so jo obokali;
obokati hlev, klet 2. zastar. izbočiti: fant je obokal obrvi obókan -a -o
1. deležnik od obokati: obokan hlev, hodnik; obokana klet; pogledal ga je izpod visoko obokanih obrvi
2. ki je v obliki oboka: obokan strop / obokan del lobanje
♦ med. pravilno obokana noga noga z vbočenim srednjim delom stopala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
obókati -am
dov.kaj narediti čemu obok(e)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024
obọ̑kati – glej obȍk
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
okrožje [okrọ̑žje]
samostalnik srednjega spolaobok
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
péč1 -í ž (ẹ̑) 1. naprava za ogrevanje: peč je že vroča;
izdelovati peči;
obzidati, preložiti peč;
zakuriti peč, v peči;
kurišče, obok, odprtina peči / peč kurijo z drvmi / lončena, železna peč; trajno žareča peč 2. velika naprava, ki se kuri zunaj prostora, katerega ogreva: v kotu stoji peč;
greti se na peči;
klop ob peči;
sedeti pri peči, za pečjo / kmečka peč // notranjost te naprave, namenjena zlasti za peko: razbeliti, zasloniti peč; jemati kruh iz peči; postaviti lonce v peč / krušna peč 3. navadno v zvezi električna peč naprava za ogrevanje z električno energijo: izključiti, vklopiti peč / ogenj je povzročila električna peč 4. naprava ali del naprave, v kateri nastaja toplotna energija, potrebna za kako delo: peč centralne kurjave, lokomotive;
obratovanje, okvara peči 5. s prilastkom naprava za pridobivanje, izdelovanje česa, navadno pri visoki temperaturi: cementna peč;
lončarska peč za žganje glinaste posode;
pekovska peč;
sušilna peč;
peč za taljenje rude / upepeljevalna peč
● ekspr. pri sosedovih se je peč podrla rodil se jim je otrok; šalj. poglej, kakšno široko peč ima zadnjico; za vikend je kupil staro peč pečnice za kmečko peč; ekspr. cele dneve sedi za pečjo lenari, počiva; knjiž. visoka peč plavž
♦ elektr. električna akumulacijska peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja; etn. kahlasta peč lončena peč z vbočenimi pečnicami; metal. jeklarska, komorna, plamenska peč; obrt. etažna peč pekovska peč, ki ima več etaž; teh. infra peč ki deluje na osnovi infrardeče svetlobe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
píkenjski obòk -ega -óka m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
podzídan -a -o (í) ~ obokpodzídanost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
podzídati tudi podzidáti -am dov. (í á í) 1. napraviti zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom: stavbo morajo podzidati;
podzidati zunanjo steno / hiša bo lesena, le podzidali jo bodo napravili zidan temelj// knjiž. utemeljiti, dokazati: znanstveno podzidati trditev 2. napraviti zid zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: podzidati cesto;
nasip je treba še podzidati podzídan -a -o:
podzidan obok; hiša je že podzidana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
pôlkróžen -žna -o [pou̯krožən] prid. (ȏ-ọ̑) nanašajoč se na polkrog: polkrožen obok;
polkrožno okno / polkrožna črta / stavba polkrožne oblike
♦ anat. polkrožni kanali trije kanali v obliki polkrogov v notranjem ušesu s čutnicami za zaznavanje položaja glavepôlkróžno prisl.:
polkrožno postaviti predmete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
pôlóblast -a -o [pou̯oblast tudi poloblast] prid. (ȏ-ọ̑) podoben polobli: poloblasta riba / poloblast obok polkrožen / poloblasta oblika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
pôlobókana píknja -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
predòr -ôra m (ȍ ó) 1. cevast prostor pod zemljo, urejen za železniški, cestni promet: peljati skozi predor;
vlak je zapeljal v predor;
dolg predor;
obok predora;
vhod v predor / cestni predor / kopati, vrtati predor; pren., ekspr. vrtal je predor v kup žgancev // odprtina: stena ima tri predore za okna 2. glagolnik od predreti: predor želodčne stene je zakrivila tudi kisla pijača / zakasneli predor zob pri otroku / hotel je izsiliti predor skozi množico / predor mrzlega zraka / pesnikov predor v novo tematiko
♦ agr. zamrzovalni predor prostor v obliki predora za zamrzovanje živil, zlasti mesa; geom. predor lega dveh teles, pri kateri imata telesi del svojega prostora skupen; grad. predor rov; mat. predor presek dveh ravnin; mont. predor umetno narejeni prehod skozi hrib; navt. predor polkrožni prostor, skozi katerega vodi vijačna gred iz stroja do krme; tunel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
razvéšati -am nedov. (ẹ́) razobešati, obešati: razvešati zastave razvéšati se ekspr.
razraščati se, širiti se: čez ograjo se razveša španski bezeg / vrtnice so se razvešale v obok so rastle v obliki oboka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
rêbrast in rébrast -a -o prid. (é; ẹ́) 1. ki ima podolgovate vzbokline, rebra: rebrasta površina;
cesta je rebrasta / rebrasti gumijasti podplati; rebrasti žamet; rebrasta skleda
● ekspr. rebrast svet neraven, valovit
♦ arhit. rebrasti obok obok s kamnitimi rebri; rebrasti strop strop z redkimi nosilnimi rebri2. ekspr. zelo suh: rebrast človek rêbrasto in rébrasto prisl.:
rebrasto obokana cerkev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
rêbrasti obòk -ega -óka m
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
rêbro -a s, v prvem pomenu stil. rebrésa; mn. rêbra in rébra (é) 1. vsaka od parnih kosti, ki oklepajo prsno votlino: pri padcu si je zlomil rebro;
pod rebri ga zbada;
drugi par reber;
tako je suh, da bi mu lahko rebra preštel zelo// mn. del telesa, kjer so te kosti: udariti konja čez rebra, po rebrih; vojak ga je sunil med rebra, v rebra, da je takoj ubogal / poriniti komu nož med rebra / ekspr. dregnil ga je pod rebra, naj molči // nav. mn. ta del telesa za kuhanje in pečenje: kupiti rebra; jedli so koštrunova rebra / prekajena rebra 2. nav. mn. vsak od podolgovatih, v sorazmerno majhnih presledkih sledečih si delov ogrodja česa: obiti rebra z deskami;
zgorelo letalo je kazalo svoja rebra;
nova stavba že moli kvišku svoja rebra;
gredelj in rebra / ladijska rebra 3. nav. mn. vsaka od podolgovatih, v sorazmerno majhnih presledkih sledečih si vzboklin na površini česa: da ne drsi, ima pločevina rebra;
na cesti so nastala rebra;
rebra cilindra;
rebra žameta 4. podolgovat del, člen česa: rebro radiatorja / odlomiti si rebro čokolade 5. glavna, debelejša listna žila: gosenice so obrale zelje do reber / listna rebra 6. nar. nagnjen svet, strmina: plaz je zdrsel po rebru navzdol 7. arhit. ločni nosilni ali okrasni element oboka, navadno kamnit: obok s štirimi rebri;
gotska, šilasta rebra
● ekspr. kaže rebra zelo je suh; ekspr. streha kaže rebra manjka ji veliko strešnih opek, skodel; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu polomil, preštel rebra bi ga zelo pretepel; star. Adamovo rebro ženska; ekspr. rebra kozolca late
♦ anat. neprava rebra trije pari reber, ki se stikajo s sedmim parom reber; prava rebra prvih sedem parov reber, ki se stikajo s prsnico; prosta rebra zadnja dva para reber, ki se ne stikajo niti s prsnico niti z nepravimi rebri; glasb. rebro podolgovata deščica za oporo na notranji strani pokrova godal; grad. nosilna rebra vsak od v sorazmerno majhnih presledkih razvrščenih podolgovatih nosilnih elementov, izstopajočih iz stropa, plošče; strojn. hladilna rebra ki povečujejo površino razgretega telesa in s tem pospešujejo njegovo hlajenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
slavolóčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na slavolok: slavoločni obok
♦ um. slavoločna stena stena s slavolokom, ki v cerkvi ločuje prezbiterij od ladje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
slavolóčen -čna -o (ọ̑)slavolóčni -a -o (ọ̑) ~ obok
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
sléd-ísamostalnik ženskega spolaostanek, znak na podlagi
- sled česa/koga
- , sled za kom/čim
- , sled v/na čem, kje
- , sled o čem/kom
navadno s prilastkom posledica
- sled česa/koga
- , sled za kom/čim
- , sled o čem
- , sled v/na čem, kje
ekspresivno, navadno z nikalnico zelo majhna količina
- sled česa/koga
- , sled za čim/kom
- , sled o čem
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
sòsvódnica -e ž (ȍ-ọ̑) um. trikotna vdolbina v spodnjem delu oboka: na obeh straneh so v obok vrezane sosvodnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
stalaktíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stalaktite: stalaktitne tvorbe
♦ um. stalaktitni obok obok s stalaktitom podobnimi okrasnimi elementi v muslimanski arhitekturi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
stopálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stopalo: stopalne kosti, mišice
♦ anat. stopalni obok srednji vbočeni del stopala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
stopálen -lna -o (ȃ)stopálni -a -o (ȃ) ~ obok; ~e mišice
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
svòd svóda m (ȍ ọ́) knjiž. obok: delati svod;
stati pod svodom;
svod cerkve, hodnika / skalni svod / modri svod neba; nebesni svod nebo; na večernem svodu so bile zvezde
♦ anat. lobanjski svod zgornji, obokani del lobanje; arhit. banjasti, križni svod banjasti, križni obok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
svòd svóda m (ȍ ọ́) neobč. obok; neobč. nebesni ~ nebo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
svȍd svọ́da m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
šíja -e ž (í) 1. nar. vrat: zlomiti si šijo;
zgrabiti za šijo 2. nav. mn., nar. dolenjsko iz vrbovega šibja pleten in ometan obok nad ognjiščem v črni kuhinji: narediti, podreti šije;
zakajene šije
♦ alp. greben, hrbet od sedla do vrha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
tunẹ̑l -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vèlb vélba m (ȅ ẹ́) nižje pog. obok: sezidati velb;
viseti pod velbom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vèlb vélba m (ȅ ẹ́) neknj. ljud. obok
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vȅlb vẹ́lba m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
velb ► ˈvẹːl’p ˈvẹːl’ba m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
velbati ► ˈvẹːl’bat -an dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vhóden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vhod: kamnit vhodni obok;
vhodna odprtina;
vhodna vrata / vhodna kontrola
♦ elektr. vhodni signal signal na vhodu električne, elektronske naprave; vhodna napetost napetost na vhodu električne naprave; rač. vhodni niz podatkov; vhodna naprava ali enota ki posreduje računalniku zunanje podatke, ukaze uporabnika; vhodno-izhodna enota ali naprava ki posreduje podatke med sistemom, navadno računalnikom, in zunanjim okoljem, navadno uporabnikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vhóden -dna -o (ọ̑)vhódni -a -o (ọ̑) kamnit ~ obok
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
volta ► ˈvọːl’ta -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zbókati -am dov. (ọ̄ ọ̑) narediti čemu obok(e): zbokati klet; prim. izbokati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zrcálni obòk -ega -óka m
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zvézdast -a -o prid. (ẹ́) po obliki podoben zvezdi: zasaditi zvezdaste gredice;
zvezdaste lise na steni;
padale so velike zvezdaste snežinke / zvezdasta oblika peciva
♦ arhit. zvezdasti obok rebrasti obok v obliki zvezde; biol. zvezdasta somernost somernost glede na umišljene črte, izhajajoče iz glavne osi živalskega telesa ali stebla, cveta rastline; vrtn. zvezdasta magnolija grm z velikimi belimi zvezdastimi cveti pred olistanjem, Magnolia stellata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zvézdast -a -o (ẹ́) ~ lik; ~a gredicazvézdasti -a -o (ẹ́) arhit. ~ obok
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.