Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
od predl., z rodilnikom 1. za izražanje premikanja iz položajaa) v neposrednem dotiku, stiku s kom ali čim: odbiti se od kamna;
pahniti od sebe b) v bližini, okolici česa: čoln odrine od brega;
vstati od mize;
prihajam od očeta / vrača se od Lenarta / iti od doma; od hiše poditi / svatje gredo od poroke / doma je nekje od Kočevja; pren. govornik se je večkrat oddaljil od teme // za izražanje usmerjenosti iz takega položaja: oblaki se valijo od juga; ta gozd se razteza od Karavank; od sosedov se sliši petje; ekspr. stal je vse od Maribora / gledati od blizu; prihajajo od bogve kod; od drugod; od spodaj navzgor; od tam doli; od vsepovsod; pren. od te strani ga do danes še nisem poznala // za izražanje oddaljenosti: hiša je sto metrov, streljaj od ceste; drevesa stojijo deset metrov drugo od drugega; nedaleč od studenca; uro hoda od vasi 2. za izražanje časovne meje, ki je začetek dogajanja: od tistega časa me ne pogleda;
nisva se videla od mladosti;
od nesreče je minilo deset let / že od začetka mu nisem zaupal / od kdaj stanuješ v Ljubljani; od prej; od takrat; poznam ga že od zdavnaj; od pred kratkim / od nekdaj od zdavnaj, zelo dolgo / vino od letos; jed od včeraj / noč od petka na soboto / publ. dopis, uredba od 1. marca 1965 pri datiranju z dne 1. marca 19653. pri izrazih količine za izražanje začetne mere: desetice od dvajset naprej;
dražiti od sto evrov navzgor // v zvezi z do za izražanje približne vmesne mere: takrat je imelo mesto od osem do deset tisoč prebivalcev 4. v zvezi z do za izražanje začetne in končne mejea) v prostoru: hoditi od enega do drugega;
od Kranja do Ljubljane je petindvajset kilometrov;
vlak vozi od Nove Gorice do Jesenic b) v času: vstopnice prodajajo od 11. do 13. ure;
druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 / ekspr.: od konca do kraja; od zore do mraka c) pri količini: šteti od ene do deset;
vrednosti od nič do neskončno;
dnevne temperature bodo od pet do deset stopinj nad ničlo / ekspr.: sestanka so se udeležili zastopniki vseh kategorij, od kurirja in snažilk pa tja do direktorja; v trgovini imajo v zalogi vse od žebljev do pohištva 5. za izražanje ločevanja, odstranjevanja: ločiti rudo od jalovine, meso od kosti;
s težavo so ga odtrgali od otrok / odvrniti nesrečo od hiše / izjema od pravila / očistiti njivo od kamna kamna / publ.: distancirati se od politike sile; odpraviti odtujenost od produkcijskih sredstev // za izražanje odvzemanja: od plače so mu odtegovali dva tisoč; vzeti od prihrankov / od honorarja mu ni ostalo nič / davek od osebnih dohodkov; včasih so pobirali desetino od žita // publ. za izražanje oprostitve, razveljavitve obveznosti: oprostitev od šolnine; oproščen od davkov oproščen davkov; razrešitev (od) dolžnosti 6. za izražanje izbora, odbiranja: eden od dijakov;
kdo od vas bo to opravil / od perutnine najbolj ceni gos; ima deset hektarov zemlje, od tega pet gozda / najlepša od deklet; najboljši od sošolcev; ekspr. najslavnejši od vseh 7. za izražanje izhodišča, vira: prišlo je sporočilo od prijatelja;
tako piše v tvojem pismu od strica / v pismih prejmite najlepše pozdrave od mene in moje družine; publ., kot podnaslov od našega rimskega dopisnika / otroci od prve žene; vznes. on je kri od naše krvi / obresti od glavnice; denar od prodane živine / pog. rad bi sliko od Jakopiča ki jo je naslikal Jakopič// za izražanje vira, izvora pridobljenega: dobiti, terjati kaj od koga; kaj hočeš od mene; od tujca ne vzemi ničesar / kupiti, prevzeti kaj od koga / izvedeti, pričakovati, slišati kaj od koga; od njega se marsikaj naučiš // star. za izražanje snovi, iz katere je kaj; iz: kučma od polhovih kožic; čaša od čistega zlata 8. za izražanje pripadnostia) k funkcijski celoti: ključ od omare, od hišnih vrat;
ročaj od kladiva;
kolo od voza;
škatlica od vžigalic b) k družbeni skupini, okolju: to mi je povedal nekdo od naših;
pog.: tako mi je svetoval nekdo od radia;
govoril je eden od upravnega odbora član, predstavnik// pog. za izražanje svojine, lastnine: čigava je zemlja, če ne od nas kmetov; vse je sinovo, samo njiva je od starega; torbica je od sestre sestrina / vzel je vdovo od brata po bratu9. navadno s primernikom za izražanje primerjave glede neenakosti, različnosti: ni slabši od drugih;
desno nogo ima krajšo od leve;
moj brat je večji od tebe / letos je bolj vroče od lani kakor lani / to mesto se razlikuje od drugih po lepi legi; ta fant je drugačen od vrstnikov 10. za izražanje povzročitelja: rana od noža;
ogenj od strele;
dim od tobaka / opikan od čebel; zadet od kapi; od koz razjeden obraz; umrl je od nas vseh zapuščen; publ. vrh je bil v naskoku zavzet od naših so naši zavzeli / od njega imam samo škodo 11. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: umirati od lakote, od utrujenosti;
drevo se šibi od sadja;
od strahu je omedlela;
bliska se od vročine;
ekspr.: vse je črno od mravelj;
ves iz sebe od razburjenja;
kar skakal je od veselja 12. za izražanje načina, kako se kaj dogaja: plačevati od kosa;
sam od sebe narediti / živeti od dela, od trgovine // nav. ekspr. za izražanje visoke stopnje, intenzivnosti: od sile lačen; ima od sile opravkov; od srca se nasmejati; od hudiča je vroče zelo13. star. za izražanje vsebine, predmeta govornega, miselnega, pisnega obravnavanja; o2:
govori samo od svoje nesreče;
menili so se od letine / povest od zlate ptičke
● publ. ozdraveti od bolezni ozdraveti; star. vstati od bolezni po ozdravljenju zapustiti bolniško posteljo; nižje pog. kaj si je izmislila ta trapa od Janeza ta neumni Janez; pog. najrajši imam kaj od mesa kakšno mesno jed; ekspr. to ni od muh je pomembno, dobro; pog. ta ni od nas ni iz naših krajev; pog. trgovina je od rok precej oddaljena, na neprikladnem mestu; pog. delo gre od rok se opravlja hitro, uspešno; ekspr. kamen se mu odvali od srca človek se reši velike skrbi, nadloge; ekspr. nisem od danes sem izkušen; od a do ž od začetka do konca, vse; obišče nas od časa do časa v manjših časovnih presledkih; ekspr. lepota je od danes do jutri minljiva; ekspr. od leta do leta je manj pridelka vedno manj; vsako leto manj; ekspr. novica gre od ust do ust se širi (hitro) med ljudmi
♦ jezikosl. glagolnik od brati; mat. odšteti tri od pet; navt. obrniti jadro od vetra obrniti ga tako, da se veter le malo upira vanj; prim. oddaleč, oddavna(j), odkod, odspodaj, odtistihdob, odtod, odzdaj ipd.
od... predpona
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
a) usmerjenosti dejanja od določene točke: odbrcniti, odriniti, odvoziti
b) oddaljitve, odmika od določenega kraja: odbobneti, odfrfotati, odsmučati se
c) odstranitve, ločitve od česa, od celote: odbrusiti, odrezati
č) konca dejanja: odigrati, odpeti
d) razveljavitve stanja, kot ga izraža predpona za...: odlepiti, odpečatiti
e) medsebojnega odnosa, medsebojne povezanosti: odgovoriti, odpisati
f) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): odcediti
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: odbitek, odcepek
3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: od kod, odseben, odstotek
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
Janez od KrižaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [jánes ot kríža], rodilnik [jáneza ot kríža]
ZVEZE: sveti/sv. Janez od Križa
Pavel od KrižaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [pávəl ot kríža], rodilnik [páu̯la ot kríža]
ZVEZE: sveti/sv. Pavel od Križa
PilatPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
svetopisemska oseba, rimski cesarski namestnik v Judeji
IZGOVOR: [pilát], rodilnik [piláta]
BESEDOTVORJE: Pilatov
ZVEZE: hoditi od Poncija do Pilata, umiti si roke kot Pilat
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
od [poudarjeno òd] predl. z rod., nasprotnostni par je do
1. izhodiščni
a) prostorski oditi ~ doma; Veter piha ~ vzhoda; pahniti vsiljivca ~ sebe; od kod, °odkod prihajate
b) časovni ~ tistega prepira se nista več pozdravljala; ~ takrat ni nehal misliti nanjo
c) količinski tovor ~ 130 kilogramov navzgor; prehoditi pot ~ doma do šole v dvajsetih minutah
2. razmejevalni, v zvezi z do
a) prostorski ~ Celja do Žalca so dobre avtobusne zveze
b) časovni delati ~ jutra do večera; ~ srede do sobote
c) šteti ~ ena do sto; temperature ~ deset do petnajst stopinj
3. vršilski
a) pohvaljen ~ učitelja; priznan ~ vseh
b) dobiti ~ brata
4. izbirni eden ~ dijakov; najlepša ~ deklet izmed; Lepše ~ Urške bilo ni nobene kakor
5. določevalni ključ ~ vrat; nekdo ~ naših; rana ~ noža; knj. pog. Trgovina je ~ rok oddaljena; neknj. pog. avto (~) novega soseda; Ruta je °~ matere materina
6. vzročnostni tresti se ~ jeze; ~ vročine se je bliskalo; hirati ~ žalosti
7. merni, poud.: ~ srca se smejati |prisrčno|; ~ sile zanimiv |zelo|; dati vse ~ sebe |zelo se potruditi|
8. načinovni To je naredil sam ~ sebe
9. vezljivostni s težavo se odtrgati ~ doma; odvrniti nesrečo ~ hiše; star.: pripovedovati ~ svoje sreče o svoji sreči; povest ~ jare kače o jari kači
OD OD-ja tudi OD -- [odé -êja] m, prva oblika z -em (ẹ̑ ȇ; ẹ̑) osebni dohodek
dáleč1 prisl. dàlj (á; ȁ)
1. količine prostora živeti ~ od doma; najbolj ~; ~ po svetu; iti ~; ~ naprej; od ~
2. količine časa V spominih posega ~ nazaj
3. mer. ~ najboljši; ~ zadaj
od dáleč smer. prostor. prisl. zv. (á) Krogla je priletela ~ ~; ~ ~ slediti komu; poud. Samo ~ ~ mu je podoben |zelo malo|; prim. dalje
dávnaj čas. prisl. (á) star. zdavnaj, davno
od dávnaj čas. prisl. zv. (á) star. od zdavnaj, zelo dolgo: Tu ~ ~ gojijo trto
kód2 vpraš. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) ~ si šel k nam, da si ves blaten |po kateri poti|; ~ rastejo zvončki |na katerih krajih, mestih|; ~ si hodil, da si ves strgan; Od ~ si se vrnil? -Iz Amerike; °Odkod si doma od kod; °Dokod si jo spremljal do kod
do kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ nameravaš iti; Tu vidiš, ~ ~ je segala voda
od kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑)
1. ~ ~ ste hodili peš; ~ ~ si doma
2. ~ ~ nenadoma taka prijaznost
3. Če je ~ ~ prišel, je prinesel darila
mlád -a -o tudi mlád -a -ó; mlájši -a -e (ȃ á á; ȃ á ọ̑; ȃ) ~ človek; biti še ~; umreti ~; knj. pog. mlad za kaj biti še ~ ~ kako vlogo premlad
mládi -a -o (á) ~ sir; ~ vojak |novinec|; pokr. ~ mesec mlaj; star. ~o leto pomlad
mlájši -a -e (ȃ) ~ brat; ~a ženska; poklicati Marijo Plaznik ~o
mládi -ega m, člov. (ȃ) ~ so šli v kino; ~ se je sprl s taščo |zet|; živ. sinica ima ~e
mlájši -ega m, člov. (ȃ) pri hiši je ostal ~
nàjmlájši -ega tudi nájmlájši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) zapustiti imetje ~emu
mláda -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ ima domotožje |snaha|; neknj. pog. ta ~ snaha
nàjmlájša -e tudi nájmlájša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȃ; ȃȃ) sosedova ~ se moži
mládo -ega s, skup. (á) poud. očarati staro in ~ |vse|
od mládega čas. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ sta prijatelja
mládost -i ž, pojm. (á) ~ vina
nèdáven -vna -o (ȅá) ~ dogodek
do nedávna čas. prisl. zv. (á) ~ ~ so dobro poslovali do pred kratkim
do nedávnega čas. prisl. zv. (á) ~ ~ je bil zdrav
od nedávna čas. prisl. zv. (á) neobč. poznati se šele ~ ~ malo časa
pred nedávnim čas. prisl. zv. (á) ~ ~ so odpotovali
od.. [poudarjeno òd] predp.; pred c, č varianta o..3
I. izpredložna glag.
1. 'odmikanje' odíti, odsmúčati, odletéti, odhitéti, odríniti, odváditi
2. 'odvzemanje' odbrúsiti, odrézati, odbíti; odtočíti; ocedíti
3. 'dokončevanje' odigráti, odpéti; očéditi
4. 'razveljavitev' odlépiti, odpečátiti, odpráviti
5. 'odzivanje' odgovoríti, odvrníti, odpisáti, odzváti se
II. izpredložna imenska odstótek, odróčen, odsében, odkàr, odkléj, odsléj, odspôdaj, odsprédaj, odzdôlaj, odzádaj, odzúnaj
III. izpodstavna odhòd, odbítek, odbòr, oddájanje, odhóden, odbíten, odméven, odbégel
od kód podr. kraj. vez. zv. (ọ́/ọ̑) Vprašaj ga, ~ ~ prihaja
od kóder [də] podr. ozir. vez. zv. (ọ̑) povzpeti se na vrh, ~ ~ je lep razgled; Vrni se tja, ~ ~ si prišel
pámtivék -a m (ȃẹ̑) poud. biti znano že od ~a |od zdavnaj, zelo dolgo|
od pámtivéka čas. prisl. zv. (ȃẹ̑) poud. |od zdavnaj, zelo dolgo|: To je znano že ~ ~
tód kaz. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) bližnjosti ~, po tejle poti je šel; ~ okrog se potikajo psi brez gospodarjev; Povsod ~ raste žafran; °~ in tam tu in tam; star. Pot vodi ~; priti do ~; iti °dotod do tod, °odtod od tod
do tód kaz. prisl. zaim. zv. (ọ́/ọ̑)
1. smer. prostor. ~ ~ bo že sam prišel
2. čas. ~ ~ mi je vse jasno
od tód kaz. prostor. prisl. zaim. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ do mesta je dvajset kilometrov; ne biti ~ ~ |iz teh krajev|
zdàj kaz. čas. prisl. zaim. (ȁ)
1. trenutka govorjenja: ~ smo ravno pri večerji, pokličite čez pol ure; Do ~ je šlo vse po sreči; ~ so prve izkušnje za vami, lažje bo
2. veljave, tudi v trenutku govorjenja: ~ so vse drugačni časi; ~ že dve leti pišem novo knjigo
3. Do ~ sem veliko delal, ~ bom pa počival odslej; Začel je zavirati, a ~ je bilo že prepozno tedaj; ~ pa le poprimite za delo
4. ~ ~ bo tu |kmalu, vsak čas|
5. v medmetni rabi Pozor, pripravljeni, ~
zdàj zdája m z -em (ȁ á) neobč.: nenehno trajajoči ~; Čas je sestavljen iz samih ~ev
do zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ je šlo vse dobro
od zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ bomo pazili nanj
za zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ je stanje mirno
zdôlaj mestov. prostor. prisl. (ó) knj. pog. spodaj: Zgoraj v hribih sije sonce, ~ je še megla; daleč, globoko ~; ~ na cesti, v kleti
od zdôlaj mestov. prostor. prisl. zv. (ó) knj. pog. spodaj: Stebriči so ~ ~ šesterokotni
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024
od blízu mestov. prostor. prisl. zv. izraža, da se dejanje dogaja v majhni prostorski oddaljenosti
od dáleč prisl. zv.1.
mestov. prostor. prisl. zv. izraža, da se dejanje dogaja v veliki prostorski oddaljenosti od predmeta dejanja 2.
smer. prostor. prisl. zv. izraža, da je dejanje usmerjeno iz oddaljenega mesta na določeni krajSINONIMI:
ekspr. čez hribe in doline
od dóma1 smer. prostor. prisl. zv. izraža odhod iz domačega okolja
od gnúsa vzročn. prisl. zv. izraža, da je vzrok dejanja, stanja občutek gnusa
od kdáj1 čas. prisl. zv. izraža vprašanje, od katere časovne meje traja dejanje, stanje
od kdáj2 čas. vez. zv. v vprašalnih odvisnih stavkih za izražanje vprašanja, od katere časovne meje traja dejanje, stanje
od kód prostor. prisl. zv. izraža vprašanje, od katere točke poteka premikanje; izraža vprašanje, v kateri točki izvira dejanje, stanje
od mládega čas. prisl. zv. izraža, da dejanje traja od prvega obdobja življenja
od povsód prostor. prisl. zv. izraža, da je prostorsko izhodišče glagolskega dejanja na številnih mestihSINONIMI:
ekspr. od vsepovsod,
nar. od vserod,
ekspr. z vseh koncev in krajev,
ekspr. z vseh strani,
ekspr. z vseh vetrov
od pred krátkim prisl. zv.
od prêj čas. prisl. zv. izraža, da se dejanje, stanje začenja v preteklosti
od spôdaj smer. prostor. prisl. zv. izraža, da je premikanje, sprememba usmerjena z nizkega, nižjega položaja proti višjemu
od sprédaj nač. prisl. zv. izraža, da je dejanje usmerjeno na kaj tako, da naravnost zadeva sprednjo stranSINONIMI:
s sprednje strani,
knj.izroč. en face
od tàm mestov. prostor. prisl. zv. izraža položaj, kraj, prostor, od koder kaj poteka, se nahaja, dogaja
od tód mestov. prostor. prisl. zv. izraža krajevno mejo v bližini govorečega, od katere poteka dejanje, stanje
od začétka1 mer. prisl. zv. izraža, da dejanje vključuje kaj v celoti, vključno z začetkomSINONIMI:
ekspr. od čistega začetka,
star. od kraja,
ekspr. od popolnega začetka,
ekspr. od samega začetka,
ekspr. od vsega začetka,
star. skraja1
od zádaj smer. prostor. prisl. zv. izraža, da ima premikanje, dogajanje prostorsko izhodišče na mestu, ki je za čimSINONIMI:
knj.izroč. izozad,
pog. od zadnjega konca
od zdávnaj čas. prisl. zv. izraža, da je začetek dejanja, stanja zelo časovno odmaknjen (v preteklost)
od zgôraj smer. prostor. prisl. zv. izraža, da je premikanje, sprememba usmerjena z visokega, višjega položaja proti nižjemu
Vezljivostni slovar slovenskih glagolov
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024
bíti od sem od
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolknjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti svojina/lastnost od koga/česa
Parcela je od brata.
goréti od -ím od
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnostičustvenostno kdo/kaj biti v veliki meri razgret od česa
Ves je gorel od razburjenja.
iskríti se od -ím se od
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolčustvenostno kdo/kaj pojavljati se, izražati se v količinski odvisnosti od veliko koga/česa
(Pri njem) se ta proza kar iskri od domislic.
ločíti se od in lóčiti se od -im se od
dovršni in nedovršni glagol,
glagol upravljanja kdo/kaj ne uporabljati koga/česa
Ločil se je od svojega klobuka.
odbíjati od -am od
nedovršni glagol,
glagol upravljanja
odbíti od -bíjem od
dovršni glagol,
glagol upravljanja kdo/kaj odklonilno odstraniti koga/kaj od koga/česa
Izraz na njegovem obrazu jo je odbil od njega in nadaljnjega razgovora.
odmévati od -am od
nedovršni glagol,
glagol razumevanja (stanjski (telesni/duševni) glagol)v posplošenem pomenu kaj oglašati se od koga/česa / od kod
Njihovo kričanje /zastrašujoče/ odmeva od golih sten.
odtujíti od -ím od
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj odvrniti koga/kaj od koga/česa
/S prepričevanjem/ so ga odtujili od starih dejavnosti.
2.
iz prava kdo/kaj odvrniti koga/kaj od koga/česa
Sredstva za družbeno reprodukcijo /s privatizacijo lahko trajno/ odtujijo od delavcev.
odtujíti se od -ím se od
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj ne marati več koga/česa
/Popolnoma/ se je odtujil od nje in družine.
odvráčati od -am od
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
odvrníti od in odvŕniti od -em od
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj ubraniti koga/kaj od koga/česa
/S prepričevanjem/ so ga odvrnili od nevarnega vzpona.
odvrníti se od in odvŕniti se od -em od
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
neobčevalno knjižno kdo/kaj ne marati več koga/česa
/Popolnoma/ se je odvrnil od nje in družine.
vstájati od -am od
nedovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
vstáti od vstánem od
dovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanjačustvenostno kdo/kaj oddaljiti se od koga/česa
/S težkim srcem/ je vstal od vsega pridobljenega.
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.-Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.-Mik.; nehati od dela, Ravn.-Mik.; n. od tožbe, Meg.-Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.-M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.-Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.-C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.-Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
od dávnja prisl. od nekdaj: odár ſzo od dávnya nej dobre KM 1790, 80
od tìstec prisl. od tam: Od tisztecz szo pozváni od Arnulf Czaszara na pomoucs KOJ 1848, 7; odide v-Moldávio, i odtisztecz nad Sz. Ladiszlava szem pripela vno'sino Kumaniánczov KOJ 1848, 23
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
od daleč [od dáleč]
(od déleč) prislovna zvezaod daleč
PRIMERJAJ: daleč
od drugod [od drugọ̑d]
prislovna zvezaod drugod
PRIMERJAJ: drugod
od kedaj [od kǝdȁj]
prislovna zvezaod nekdaj
PRIMERJAJ: kedaj1, od nekedaj
od kod [od kọ́d]
zaimenska zvezaod kod?
od kod koli [od kọ́d kọ̄li]
zaimenska zvezaod kod vendar?
PRIMERJAJ: koli
od le-ondi [od le-ōndi]
prislovna zvezaod tod
od le-tod [od le-tọ̑d]
prislovna zvezaod tedaj
od nekedaj [od nekǝdȁj]
prislovna zvezaod nekdaj
PRIMERJAJ: kedaj1, od kedaj
od nekod [od nekọ́d]
prislovna zvezaod nekod
od seh malov [od seh mȃlov
]
prislovna zvezaodslej, od tega trenutka
PRIMERJAJ: noter dod seh malov, odsehmal
od spod [od spọ̑d]
prislovna zvezaspodaj
PRIMERJAJ: od spodaj, spod, spodaj
od spodaj [od spódaj]
prislovna zvezaspodaj
PRIMERJAJ: od spod, spod, spodaj
od spred [od sprẹ̑d]
prislovna zvezaod spredaj
PRIMERJAJ: od spredaj, spred, spredaj
od spredaj [od sprẹ́daj]
prislovna zvezaod spredaj
PRIMERJAJ: od spred, spred, spredaj
odstavljati od mleka [odstávljati od mlẹ́ka odstávljam od mleka]
nedovršna glagolska zvezaodstavljati od dojenja
od tod [od tọ̑d]
prislovna zvezaod tod
od zad [od zȃd]
prislovna zvezaod zadaj
PRIMERJAJ: od zadaj
od zadaj [od zádaj]
prislovna zvezaod zadaj
PRIMERJAJ: od zad
od zdol [od zdọ̑l]
prislovna zvezaod spodaj
od zgor [od zgọ̑r]
prislovna zvezaod zgoraj
PRIMERJAJ: od zgoraj
od zgoraj [od zgóraj]
prislovna zvezaod zgoraj
PRIMERJAJ: od zgor
od znotraj [od znọ́traj]
prislovna zvezaod znotraj
od zunaj [od zúnaj]
prislovna zvezaod zunaj
pojdi od tod [pọ́jdi od tọ̑d]
medmetna zvezauporablja se za izražanje želje, ukaza, naj ogovorjeni odide
PRIMERJAJ: pojti
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
od predlog
od sot prislovGLEJ: odsod
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
od predl., F600, abs, od; a cunabilis, od ẛibike, od mladih nog; cara, enu korenîe od ẛeliszha; de, od, iṡ, po; e, iṡ, od; ex, is, od; exultare, od veſſeljá poṡkozhiti, dobre vole biti; fame enectus, od lakote vmorjen; in horas, od ure do ure; lymphatus, -a, -um, obſeden od vraga; quotidie, vſak dán, od dnè do dnè; totaliter, cilú zhiſtu, od núg do glave; prim. poldne
od prim. od deljen, oditi (od iti) ipd.
od deljen del., ercisceri, od dilen, inu odlozhen biti
oditi (od iti) dov., F9, abscede, poberiſe, prózh od ÿdi, od jidi; decedere, odtiti, odſtopiti, ſe odmakniti; discedere, odhajati, prózh poiti, odſtopiti, odtiti; evolaticus homo, odletezh zhlovik, kateri hitru odyde; evitare, ſe anati, ogniti, ſe vbraniti, odtiti, odbeṡhati; febris periodica, seu interpolata, marṡliza katera otjide, inu pride; se absentare, odjiti, ſe odmakniti, prózh ſe pobrati; subterducere, od eniga ſe na tihim prózh pobrati, inu oditi
odsehmal (od sehmal) prisl., F2, amodò, od ſehmal, odṡdai, poſihmal; posthinc, odſehmál
odsekan (od sekan) del., F12, decisus, -a, -um, odſékan; deputatus, odlozhen, prózh odſékan; desectus, -a, -um, odréṡan, odṡhagan, odſékan, obréṡan; mutilatus, -a, -um, odlomnien, odſékan, nei ceil; praecisus, -a, -um, odſékan, odbyt, odréṡan; ramale, -lis, ena od driveſſa odtergana, ali odſeikana veya; recisamentum, -ti, tarskè, odſékane, ali odréṡane tarṡzhize; recisus, -a, -um, odſékan, odréṡan; secamentum, -ti, tudi te odſeikanîe[!] terṡkè; segmen, vel segmentum, -ti, en odſékan kos; talea, -ae, en kol, na obéh kraih od ſeikan ṡa vſaditi ga v'ṡemlo; truncus, -a, -um, odſékan, odroblen
od spred prim. spred
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
od predl. z rod. od: ſledni Pridigar je v'taki vishi od ludij polonan ǀ Kakor ſe bere od Ceſarja Nerona ǀ pishe Ludovicus Gvizardinus òd Ceſaria Corlna V. ǀ Ah moji luby otrozi varite se ad vſiga hudiga ǀ odpushejne dò G. Boga je bil doſegil
Habspurg -a m zemljepisno lastno ime Habsburgod Habspurga habsburški: kakor je bil polonal Groffa Rudolpha od Habſpurga (V, 185) Kalk po nem. priimku plemiške družine von Habsburg, imenovane po gradu Habsburg v švic. kantonu Aargau
kod prisl. kod: jo uprasha kot je hodila ǀ letreba vezhkrat premiſlit kot ſe hodi, inu kam ſe grè ǀ koku mu je ime? od kot je? kaj veruje? ǀ ga je ſprashovala kod je hodil ǀ Ouzhize moje! kod hodite? ǀ Svèſde sò ſvetle, inu ſe navidi od kod ſvetlobo prajmejo ǀ Od kot je on leto narvekshi gnado doſsegil ǀ odkot taka muzh od kod odkod v stavkih, ki sprašujejo po vzroku stanja: od kot menish, de pride leta tvoja velika nepamet ǀ od kot pride de tu morje glashavu, je taku terdu, inu mozhnu ǀ Ali od Kot ta greshna shena ſe taku hitru sgreva, inu pobulsha ǀ Od kod tedaj pride, de vy tulikajn krat shlishite pridiguat, koku ſvetu ſò shiveli ty lubi Svetniki, inu Svetnize Boshje, vener greshnu shivite
tod prisl. od tod vez. zato, zatorej: Kadar Actæon je vidil de v'to shivinsko podobo ſe je ſramuval v'mej ludij priti, od tot v'borshtah je prebival ǀ ta druga shivina nijh nej hotla sa bulshi Kakor ſo oni ſami sposnati, od tot tudi jem nej hotla vezh pokorna biti ǀ satorai pravio Bug naſs n'hozhe v'Nebu, od tot nemiſlio vezh na naſhe isvelizhejne ǀ Od tot Poëti, de bi dali ſposnati to nepremagano muzh tiga ſerzhniga Alcida, ſo njega malali s' Leuvio kosho ǀ nej bilu seleniga sgledat v' desheli, od tot velika lakota je bila uſtala ǀ Od tod vſamem perloshnoſt govorit od lete velike miloſti boshie, de nas je poklizal v' vinograd Svete katolish karshanske Zirkvi, de bi skuſi ſveta della ta nebeski vezhni lon ſi sashlushili Kalk po nem. daher ‛od tod’ in ‛zato, zatorej’
začetek -tka m začetek: ta strah Boshij je en sverik, inu sazhetik im. ed. vſiga dobriga djania ǀ Ie ſazhetik im. ed., inu koniz tiga zhloveka ǀ ti ſi nash sazhetek im. ed., inu konez ǀ ſo ſlepij, nepametni, nesnajo sazhetka rod. ed., inu konza ǀ od sazhetka rod. ed. tiga svejta, do rojstva Marie Diuize ǀ Bò takrat takushna nadluga, kakora nej bila od ſazhetka rod. ed. ſveità doſehmal ǀ Medcina vuzhj ſposnati sazhetik tož. ed., inu urshohe teh bolesni ǀ S. Hieronimus je djal de vſe nevere, inu kezarie ſo ſazhetik tož. ed. imele od shenskih pershon ǀ vſi drugi Krajli ſo imeli en taku reuni sazhetek tož. ed. nijh shivejna od začetka na začetku: od sazhetka Sampson je v'strahu Boshim shivil ǀ Arzati pravio, de kadar je ena ſtara boleſan teshku jo morio odgnat, ali od sazhetka je lahku pomagat ǀ de si lih od ſazhetka ſe kaſe vejter dober, inu nuzen, vener vezhkrat ſe preoberne ǀ je bil oblubil od sázhetka tiga greshniga lebna taiſto porozhit ǀ od sazhetta Kadar ta PreroK je gledal v'Tempel nezh nej hudiga vidil
znotraj prisl. znotraj: snotri je bil velik Krik, jok, inu shraj ǀ je taku spazhen ratal s'vunaj, Kakor s'notraj ǀ snotrai pak drusiga nej kakor dem, inu pepeu ǀ kakorshen je zhlovek ſnotraj ǀ she neusmilenishi ſo bilij s'notrej ǀ nei ſi provi zhlouik temuzh podoba zhloueska od sunej, s'notri pak shivinsko imash od znotraj znotraj: od snotrej ſo pauni strupa te nevoshlivosti ǀ od ſnotrei je bil poln bodezhih shpiz ǀ v' desnizi je dershal ene Bukve od ſnotri, inu od ſunai piſſane ǀ bodo od ſunaj, inu od s' notraj
zunaj1 prisl. zunaj: sa volo njega greha je taku spazhen ratal s'vunaj, Kakor s'notraj ǀ obeden mene n'hozhe pod ſtreho imeti, ſatorai morem letukaj s'vnej leskati od zunaj 1. na zunaj: od vekoma vſe ſtuarij popolnoma poſna, inu sgrunta kakorshne ſò inu bodo od ſunaj, inu od s' notraj ǀ Vidim to gnadliuo Gospodizhno od ſunaj ſilnu lepu gvantano ǀ tu lepshi od ſunaj kasheio, tu gershi pak od snotri skrivajo ǀ od sunej ſo ludem podobni, ali od snotrej ſo pauni strupa te nevoshlivosti ǀ lushti tega ſvejta ſò kakor iabuka Pentapolska, katera od sunaj ſo lepa … snotrai pak drusiga nej kakor dem, inu pepeu 2. zunaj: v' desnizi je dershal ene Bukve od ſnotri, inu od ſunai piſſane ǀ od s'unaj je imelu strashne ſaurashnike, ali she neusmilenishi ſo bilij s'notrej 3. na pamet: fant ſe navuzhj od ſunaj vſe Note ǀ ſerzhnu govori, kar ſe ſi od ſunaj navuzhil ǀ Euſebius pak piſſe, de on je posnal eniga slepiga Mosha, kateri je odſunaj ſnal Svetu Piſſmu Stariga, inu Noviga Teſtamenta
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
od1 predl. ♦ P: 52 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, BTa 1580, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, MS 1593, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
od2 [del besed. zveze] – ♦ P: 20 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
od daleč1 gl. daleč, od ♦ P: 10 (TE 1555, TT 1557, TL 1561, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584)
od daleč2 gl. daleč –, od – ♦ P: 12 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, KPo 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
od deleč1 gl. daleč, od ♦ P: 1 (DPr 1580)
od deleč2 gl. daleč –, od – ♦ P: 1 (TPs 1566)
od kancle [rod. ed.] gl. kancla, od ♦ P: 1 (TPo 1595)
od kod gl. kod, od ♦ P: 3 (DPa 1576, BH 1584, TPo 1595)
od kod semkaj gl. kod, od, semkaj ♦ P: 1 (TPo 1595)
od kod ... semkaj gl. kod, od, semkaj ♦ P: 1 (TPo 1595)
od kupil [del.] gl. odkupiti ♦ P: 1 (TC 1575)
od kupilu gl. odkupilo ♦ P: 1 (TT 1581-82)
od kupitejl gl. odkupitelj ♦ P: 1 (DB 1584)
od log gl. odlog ♦ P: 1 (TO 1564)
od mermrovati gl. odmrmrovati ♦ P: 1 (TT 1577)
od mladesnogu gl. mlad, noga, od ♦ P: 1 (MD 1592)
od mladiu gl. mladiju* –, od – ♦ P: 12 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TC 1575, TT 1581-82)
od mladu gl. mladu* –, od – ♦ P: 1 (TR 1558)
od nesti gl. odnesti ♦ P: 1 (TT 1557)
od ozgoraj gl. od, ozgoraj ♦ P: 1 (TPo 1595)
od pahnen gl. odpahnjen ♦ P: 2 (TT 1557, TT 1581-82)
od pehniti gl. odpehniti ♦ P: 1 (*P 1563)
od pelati gl. odpeljati ♦ P: 3 (TT 1557, TL 1561, TT 1581-82)
od pertubiti gl. biti 2, odprt ♦ P: 1 (MTh 1603)
od pirati gl. odpirati ♦ P: 1 (JPo 1578)
od poditi gl. odpoditi ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)
od povedati gl. odpovedati ♦ P: 1 (JPo 1578)
od praviti gl. odpraviti ♦ P: 1 (TT 1557)
od preda gl. odpreda ♦ P: 1 (TAr 1562)
od pustek gl. odpustek ♦ P: 2 (DPa 1576, TPo 1595)
od puščanje gl. odpuščanje ♦ P: 2 (TPo 1595, TfC 1595)
od rešen gl. odrešen ♦ P: 1 (TPo 1595)
od rešiti gl. odrešiti itd. ♦ P: 2 (TC 1555, DC 1584)
od segamal gl. odsegamal ♦ P: 1 (TT 1557)
od sehmal gl. odsehmal ♦ P: 4 (TT 1557, DPa 1576, TT 1581-82, DB 1584)
od seh mal gl. odsehmal ♦ P: 3 (TE 1555, TT 1557, KPo 1567)
od sekati gl. odsekati ♦ P: 1 (TT 1581-82)
od smertivstajenje gl. od, smrt, vstajenje ♦ P: 1 (TfC 1595)
od sod gl. od, sod ♦ P: 4 (TO 1564, MD 1592, TfC 1595, ZK 1595)
od sot gl. od, sod ♦ P: 1 (TE 1555)
od spred gl. odspred ♦ P: 2 (TT 1557, JPo 1578)
od spreda gl. odspreda ♦ P: 11 (TT 1560, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TC 1574, TC 1575, TT 1577, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
od spredaj gl. odspredaj ♦ P: 1 (TPo 1595)
od spret gl. odspred ♦ P: 1 (TT 1557)
od strahovati gl. odstrahovati ♦ P: 1 (JPo 1578)
od tehmal gl. odtehmal ♦ P: 2 (TPs 1566, DB 1584)
od teh mal gl. odtehmal ♦ P: 1 (DPa 1576)
od tod gl. od, tod ♦ P: 1 (MTh 1603)
od tresite [2. os. mn.] gl. odtresti ♦ P: 2 (TE 1555, TT 1557)
od unod gl. od, onod ♦ P: 8 (DB 1584, DC 1584, BH 1584, DAg 1585, MD 1592, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
od unot gl. od, onod ♦ P: 3 (TE 1555, TT 1557, TO 1564)
od valjen gl. odvaljen ♦ P: 1 (JPo 1578)
od veče gl. odveče ♦ P: 1 (JPo 1578)
od vleči gl. odvleči ♦ P: 3 (TT 1557, TR 1558, TPo 1595)
od vnod gl. od, onod ♦ P: 6 (TT 1557, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DC 1585, TtPre 1588)
od vnot gl. od, onod ♦ P: 9 (TE 1555, TT 1557, TPs 1566, TL 1567, TC 1575, TT 1577, DB 1578, TT 1581-82, TPo 1595)
od vreči gl. odvreči ♦ P: 1 (TT 1577)
od vunod gl. od, onod ♦ P: 1 (TT 1581-82)
od vzet gl. odvzet ♦ P: 1 (TT 1557)
od vzeti gl. odvzeti ♦ P: 2 (TR 1558, TC 1575)
od zad1 gl. odzad ♦ P: 7 (DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
od zad2 gl. od, zad ♦ P: 2 (JPo 1578, DB 1584)
od zada1 gl. odzada ♦ P: 9 (TR 1558, TPs 1566, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592)
od zada2 gl. od, zada ♦ P: 2 (TT 1581-82, DB 1584)
od zadaj1 gl. odzadaj ♦ P: 3 (JPo 1578, DB 1584, TPo 1595)
od zadaj2 gl. od, zadaj ♦ P: 2 (TO 1564, DB 1584)
od zat gl. odzad ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)
od zdaj gl. odzdaj ♦ P: 1 (JPo 1578)
od zdavna gl. odzdavna ♦ P: 1 (JPo 1578)
od zdavnaj gl. od, zdavnaj ♦ P: 1 (MTh 1603)
od zdolaj gl. odzdolaj ♦ P: 3 (DB 1578, DB 1584, TPo 1595)
od zgoraj1 gl. odzgoraj ♦ P: 4 (JPo 1578, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595)
od zgoraj2 gl. od, zgoraj ♦ P: 1 (JPo 1578)
proč od vzeti gl. pročodvzeti ♦ P: 1 (DB 1584)
ta od srageudarjeni gl. od, sraga, ta, vdarjeni ♦ P: 1 (TT 1557)
ta od te srageudarjen gl. od, sraga, ta, vdarjen ♦ P: 1 (TT 1557)
Davčni terminološki slovar
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dávek na dobítke od íger na sréčo -vka -- -- -- -- -- -- m
dávek od dobíčka právnih oséb -vka -- -- -- -- m
dávek od dohódka -vka -- -- m
dávek od dohódka nèznánega izvôra -vka -- -- -- -- m
dávek od dohódka právnih oséb -vka -- -- -- -- m
dávek od íger na sréčo -vka -- -- -- -- m
dávek od nènapovédanega dohódka -vka -- -- -- m
dávek od nèprijávljenega dohódka -vka -- -- -- m
dávek od sréčk -vka -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
od ligándov odvísni iónski kanál -- -- -ega -ega -a m
od odmérka odvísna fármakokinétika -- -- -e -e ž
odstòp od kakôvosti zdravíl -ópa -- -- -- m
Pravni terminološki slovar
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bég od ravnotéžne céne -a -- -- -- m
dávek od dohódkov právnih oséb -vka -- -- -- -- m
ločítev plodú od glávne stvarí -tve -- -- -- -- ž
odstòp od kázenskega pregôna -ópa -- -- -- m
odstòp od mednárodne pogódbe -ópa -- -- -- m
odstòp od pogódbe -ópa -- -- m
odtegljáj od pláče -a -- -- m
pláča od kósa -e -- -- ž
pláča od úre -e -- -- ž
prostovóljni odstòp od izvršítve kaznívega dejánja -ega -ópa -- -- -- -- m
začásna zadržánost od déla -e -i -- -- ž
Tolkalni terminološki slovar
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
Gledališki terminološki slovar
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
Čebelarski terminološki slovar
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oprávljanje od zádaj -a -- -- s
oprávljanje od zgôraj -a -- -- s
uprávljanje od zádaj -a -- -- s
uprávljanje od zgôraj -a -- -- s
Planinski terminološki slovar
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
varovánje od spôdaj -a -- -- s
varovánje od zgôraj -a -- -- s
varováti od spôdaj -újem -- -- nedov.
varováti od zgôraj -újem -- -- nedov.
vstòp od straní -ópa -- -- m
Slovenski smučarski slovar
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
paralélni zavòj od bréga -ega -ôja -- -- m
paralélni zavòj od bréga s poskôkom -ega -ôja -- -- -- -- m
zavòj od bréga -ôja -- -- m
zavòj od bréga s plúžnim prestópom -ôja -- -- -- -- -- m
Slovenski lingvistični atlas 1
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
Slovenski lingvistični atlas 2
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
Črnovrški dialekt
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
od ► ȯd, pred nezvenečimi soglasniki ȯt predl.
od kraja ► ȯt kˈraːja prisl.
od tod ► ˈȯ tọt prisl.
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
Besedni zvezi »od x evrov dalje« in »od x evrov naprej«
Zanima me razlikovanje med besedama dalje in naprej v besednih zvezah, ki se nanašajo na cene. Je pravilno zapisati: Darila od 5 EUR dalje ali Darila od 5 EUR naprej.
Glagolnik od vtipkati je »vtipek«Kakšen bi bil pravilen glagolnik od glagola vtipkati? Kot je recimo od vpisativpis ali vnestivnos.
Vtipkamo bančno kodo, vtipkamo računalniško geslo ...
Kako bi torej lahko napisali: Pri (glagolnik) bančne kode na blagajni sem se zmotil.?
Izbira predloga: »prihodki iz«, »od« ali »iz naslova«Dobivamo prihodke iz ali od davkov, javnih sredstev, taks ali morda iz naslova davkov, javnih sredstev …?
Izbira ustreznega predloga: Biblije iz/od 15. do 19. stoletjaNa neki razstavi Biblij sem na enem od panojev videl napisan naslov BIBLIJE IZ 15. DO 19. STOLETJA. Zanima me, ali je ta zapis pravilen ali pa bi bilo pravilneje zapisati BIBLIJE OD 15. DO 19. STOLETJA. In če je pravilen prvi zapis, bi me zelo zanimalo, s katerim slovničnim pravilom bi se ga dalo zagovarjati.
Kako je bolje: »delo od doma« ali »delo na domu«Glede na precej različna izražanja s strani medijev, šolskih ustanov in tudi odgovornih na ministrstvu me zanima, ali je pravilno delo na domu ali delo od doma.
Kako zapisati število v zvezi »od – do«: z besedo ali številko?Zanima me, ali je pravilen zapis tudi (npr.) od sedem do 12, ali samo od 7 do 12 oz. od sedem do dvanajst.
Katera od manjšalnic je primernejša: »slikica« ali »sličica«
S kolegicami prevajalkami smo se danes znašle v dilemi glede pomanjševalnice za besedo slika. Prepričana sem bila, da se zaradi palatalizacije k spremeni v č in da je pravilna pomanjševalnica sličica, a smo kasneje v SSKJ našle obe možnosti, slikica in sličica. Zanima nas, če sta enakovredni, ali je mogoče katera le bolj pravilna od druge.
Kateri od zapisov – »učenec/-ka« ali »učenec/ka« – je ustreznejši?Zanima me, kateri od zapisov – učenec/-ka ali učenec/ka – je ustreznejši. V prvem primeru je jasno izraženo, da gre za razliko v morfemu (moška in ženska oblika samostalnika).
Ločíti zŕno od plevélaZanima me ali je frazem ločíti zŕno od plevéla pravopisno pravilen in se ga lahko uporablja v pomenu kot je navedeno v frazeološkem slovarju Janeza Kebra?
Nasprotje od »spleten« je ...?Kaj bi bila ustrezna slovenska beseda za poimenovanje realnosti, ki se ne odvija na spletu; npr. ali je mogoče reči spletne kršitve avtorskih pravic – nespletne kršitve avtorskih pravic?
Nedovršniška oblika od glagola »gnati« in sestavljenke z »gnati«Zanima me, ali so nedovršniške oblike od glagola gnati produktivne v slovenskem jeziku in kako se glasijo?
Ali obstaja neka forma kot pogonjati za razliko od pognati?
H kateremu razredu spada glagol gnati?
Je ta soglasniški koren na -n s palatalizacijsko spremembo g v ž v isti vrsti kot žeti, žanjem? V ruščini obstaja na primer oblika обогнать dovrš., обгонять nedovrš. (prehitevati). Če bi obstajala oblika kot obgonjati v slovenščini, kateri bi bil vezalni samoglasnik v dovršniški obliki? obegnati? Ker bi na tem mestu sovpadali razni soglasniki na en kup.
Oprostite za raznolika vprašanja.
Neknjižnost izražanja svojine s predlogom: »pulover od Mojce«Zanima me, zakaj je slogovno neustrezno napisati pulover od Mojce?
Normativno usmerjanje od »možen« k »mogoč«
Mi lahko, prosim, pojasnite, zakaj iz vsakodnevne rabe »preganjate« (*) pridevniške oblike možen, možna, možno in prislov možno (nadomestile naj bi jih besede mogoč, mogoča in mogoče), obenem pa v Slovenskem pravopisu ostaja povsem »nedotaknjena« izpeljanka možnost (tu ne ponujate nobene mogočnostı ali česa podobnega).
Zakaj se je bilo treba oddaljiti od češko-slovaške oblike in preiti k hrvaško-srbski? Je bila naša beseda možno preveč podobna češki možna in zato raje zagovarjate rabo besede mogoče, ker je drugačna od hrvaške oblike moguče? Res me zanima, kaj je botrovalo vaši odločitvi.
Menim, da takšne (sistemske) nedoslednosti v normativnih priročnikih ne prispevajo k trdnosti slovenskega jezikovnega sistema in bogastvu njegovega besedišča, ampak med govorci slovenščine dodatno spodbujajo močno zakoreninjene frustracije, da ne poznajo/obvladajo maternega jezika.
Od domačega k tujemu oz. od »amonijaka« k »amoniaku«?
Nam lahko sporočite svoje mnenje o zapisu besede amonijak? Predvsem nas zanima, ali so (glede na rabo, pri kateri trenutno vztrajajo kemiki, ki se sklicujejo na novo nomenklaturo po IUPAC, ki jo je prevedlo in, kot pravijo, sprejelo Slovensko kemijsko društvo) mogoče v prihodnje predvidene kake spremembe v pravopisu -- da bi bil poleg zapisa »amonijak« mogoče dovoljen tudi zapis »amoniak«.
Od kod izvira beseda »pliskavka« oz. »pliskavica«Zanima me, od kod izvira beseda pliskavka oz. pliskavica, v pomenu 'delfin'. Ali je to tudi ljudsko poimenovanje za to vrsto v slovenskem Primorju, še posebno na kraškem obrežju nad Trstom?
Od kod izvira izraz »krovstvo«?Zanima me, od kod izvira izraz krovstvo. Če se držimo teme o gradbeništvu, so izrazi zidarstvo, opekarstvo, betonarstvo ... povezani/izpeljani z materialom/elementom, s katerim se ukvarjajo. Krovstvo, ki se nanaša na polaganje strehe, pa res ne vem, od kod izvira.
Od kod izvirajo priimki »Trdan«, »Pahulje«, »Dejak«, »Kocjan«, »Pintar« in »Vovk« in kaj pomenijo?Od kod izvirajo priimki Trdan, Pahulje, Dejak, Kocjan, Pintar in Vovk in kaj pomenijo?
Od kod izvira priimek »Marko«Zanima me, od kod izvira priimek Marko.
Od kod izvira priimek »Šercer«?Zanima me, od kod izvira priimek Šercer in kaj pomeni?
Od kod prihajajo priimki na -ar?Zakaj imajo veliko Slovencev priimek na -ar in od kod izvor tega?
Pika, ki ločuje tisočice od nižjih enot številaNa vaši strani sem prebrala, da se števila do 10.000 zapišejo brez pike, od 10.000 naprej pa s piko. Zanima me, kaj se zgodi s piko v zapisu: 2.758,8 milijona. Je v tem primeru pravilen zapis s piko ali brez nje?
Pika pri ločevanju tisočic od nižjih enot
Vljudno prosim za pojasnilo ali pišem npr. 2.100 oseb ali 2100 oseb. Jaz ves čas pišem s piko, torej 2.100 oseb, vendar me lektorji popravljajo.
Predlog »od« v zvezi »ena od ...«
Najprej naj se vam zahvalim za to spletno stran, ki je jasna, koristna, aktualna in strokovna, a hkrati poljudna. Vprašanje: ali obstaja pravilo, kako se uporablja predlog »od« v primerih: ena od najbolj znanih osebnosti ... / ena najbolj znanih osebnosti. Kdaj je s predlogom, kdaj brez njega?
Predložni ali nepredložni rodilnik: »biti odrešen« ali »biti odrešen od«Prosim za nasvet, kako je pravilno oziroma bolje: bitiodrešen bolezni ali bitiodrešen od bolezni. Podobno me zanima za svoboden/osvobojen bolezni ali svoboden/osvobojen od bolezni.
Raba predloga »od« v zvezi »izjema od pravila«
Ali se ob samostalniku izjema lahko uporabi predlog od - v zvezi izjema od pravila
Razlika med predlogoma »od« in »izmed«
Kakšna je razlika med predlogoma od in izmed?
Kdaj katerega uporabiti, kako je s stilno zaznamovanostjo?
Npr.:
Eden od/izmed najpametnejših ljudi.
Se »vanilija« razlikuje od »vanilje«?
Kako uporabljati zvezo vaniljin sladkor? Kako zapisati izraz vanilija/vanilja?
Skupaj ali narazen: »od kod« (ali »odkod«)?Imam vprašanje, ki se tiče zapisa prislova od kod. Nekje sem zasledila, da se je nekoč ponekod pisalo tudi skupaj in me zanima, ali je to še vedno dovoljeno in slovnično pravilno.
Ujemanje, če je v stavku zgradba »eden od«Znašli smo se v dilemi glede navezovanja eden od, nismo prepričani, ali bi ga navezali na osebek ali predmet.
V tekstu pišemo ... naša družba je eden od / ena od največjih ponudnikov ....
Se torej zveza eden od / ena od navezuje na osebek družba, ki je ženskega spola, ali predmet ponudniki, ki je moškega spola?
Ujemanje v sklonu v primeru »ena od ustanovnih članov«
Je taka ubeseditev pravilna in ustrezna? Bila je ena od ustanovnih članov. (Lahko bi ubesedili drugače, da bi bilo manj moteče, ampak zanima me, ali je tako prav.)
Uporaba vejice pri predlogih »od ... do« pri naštevanjuV naboru že odgovorjenih vprašanj mi ni uspelo najti razlage, kako je z vejico, kadar pri naštevanju uporabljamo od ... do.
Primer:
Revija bo pokrivala različne tematike: od arheologije, zgodovinopisja, geografije, etnologije do digitalne humanistike.
ali
Revija bo pokrivala različne tematike: od arheologije, zgodovinopisja, geografije, etnologije, do digitalne humanistike.
Ali se pred do zapiše vejico ali ne?
Zveza predlogov »od« in »do«
Ali je pri zvezah, ki zajemajo več zaporednih enot, pravilno/sprejemljivo pisati točke 2 do 8, priporočila1 do 6, smernice 7 do 15? Ali je (edino) pravilno pisati točke od 2 do 8, priporočila od 1 do 6, smernice od 7 do 15?
V SSKJ je navedeno, da se v primerih, ko imamo dano začetno in končno točko/mejo, predlog do uporablja v zvezi z od. Samo v primeru, ko je do dejansko izražen s pomišljajem, je od fakultativen (naveden v oklepaju). Po drugi strani se za izražanje približne, vmesne mere do samo včasih uporablja v zvezi z od – ali bi to lahko dejansko nakazovalo, da bi se pri zvezi točke 2 do 8 lahko razumelo, da gre za približno izražanje? In tudi zadnji primer, v katerem je samo do, je označen kot publ. – ali to pomeni, da je tak zapis dejansko zaznamovan?
V Slovenskem pravopisu se do kot razmejevalni predlog uporablja samo v zvezi z od.
Terminološka svetovalnica
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
Oglaševanje od ust do ust
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin word-of-mouth marketing , ki označuje način oglaševanja, pri katerem potrošnik v vsakodnevni komunikaciji med ljudmi razširja svoje zadovoljstvo ali nezadovoljstvo z izdelkom, storitvijo ali blagovno znamko. Kateri slovenski termin je po vašem mnenju najustreznejši?
Število zadetkov: 302