bôrov1 bôrova bôrovo pridevnik [bôrou̯ bôrova bôrovo] STALNE ZVEZE: borova ogorčica, borov glivec, borov goban, borovo gostivanje, borovo gostüvanje, borov prelec ETIMOLOGIJA: ↑bor
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
gròm grôma samostalnik moškega spola [gròm] 1. glasen, bobneč zvok, ki med nevihto sledi blisku
FRAZEOLOGIJA: udariti kot grom ETIMOLOGIJA: = stcslov. gromъ, hrv., srb. grȏm, rus. gróm, češ. hrom < pslov. *gromъ < ide. *ghromo-, tako kot gr. khrómos ‛hrup, rezgetanje’ iz korena *ghrem- ‛glasno in zamolklo doneti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
vêrz vêrza samostalnik moškega spola [vêrs vêrza] 1. ritmično urejena, navadno skladenjsko in pomensko zaključena enota kitice, ki obsega eno vrstico; SINONIMI: stih 1.1. v množini pesem iz teh enot; SINONIMI: stih
2. posamezna, navadno oštevilčena enota besedila v verskih knjigah; SINONIMI: stih
STALNE ZVEZE: prosti verz, svobodni verz ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Vers iz lat. versus, prvotneje ‛vrsta, vrstica’, prvotno ‛obrat’, iz vertere ‛vrteti, sukati, obračati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.