ajfranje -a (ajfranje, ajfrajne, ajfrane, ajfrajnje) samostalnik srednjega spola
1. ekspresivno velika, močna jeza; SODOBNA USTREZNICA: srd
2. občutek nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, zavist
3. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, ljubosumnost
4. velika toplota, ki jo (ob močnem gorenju) oddaja ogenj; SODOBNA USTREZNICA: vročina
FREKVENCA: 20 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

apnenica [apnẹ̑nica] samostalnik ženskega spola

peč za žganje apna; apnenica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

beganica [bẹ̄ganica] samostalnik ženskega spola

sveženj šib; butara

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

bẹsnẹ́ti, -ím, vb. impf. rasen, wüthen, Cig., Cig. (T.), nk.; na boj b., Zv.; (— praes. besnẹ̑m: ogenj, voda besne, ogr.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

bəzáti 1., -ȃm, vb. impf. stupfen, stochern: ne dela, če ga ne bezaš, Z.; ogenj b., das Feuer stochern, Cig.; stoßen: smrt mlado in staro v grob beza, Ravn.; — (mit Worten) sticheln, C.; plemenitniki so se bezali mej seboj, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

bljuváti, bljúvam, bljújem, vb. impf. sich erbrechen, speien; bljuvati se mu hoče, es ist ihm brecherlich, Cig.; — ogenj b., Feuer speien.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

bọ̑lji, i. bọ̑ljši, I. adj. compar. besser; na bolje se je obrnilo, es hat sich zum Besseren gewendet; čim več, tem bolje, je mehr, desto besser; (v) boljši kup, wohlfeiler; — II. adv. bolje (boljše), besser; bolje gospodari nego sem mislil; bolniku je bolje, dem Kranken geht es besser; — = bolj: hudič ogenj še bolje podneti, Trub.; bolje prav, Kast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

brizgáč, m. 1) "kdor brizga, kadar se gasi ogenj", der Löschmann, Levst. (Nauk); — 2) der Spritzwurm, (holothuria tubulosa) Erj. (Ž.); brizgači, Holothurien, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

br̀st, bŕsta, brstà, m. 1) die Baumknospe; cvetni, listni b., die Blüten-, die Blattknospe, Tuš. (B.); — 2) der Trieb; b. pognati, Dalm.; coll. die Triebe: obrezani mladi pritlikavci veliko novega brsta poženejo, Pirc; deblom veje odžagati, brst oklestiti in ga v butarice podelati, Ravn. (Abc.)-Valj. (Rad); brsta je zagrabil in ga na ogenj nese, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

brúhati, brȗham, vb. impf. 1) auswerfen, speien; kri b., Blut speien, Cig., Jan.; gora ogenj bruha, C.; kletve b., Flüche ausstoßen, BlKr.; — 2) mit Auswurf husten, C.; tako bruha, da je strah, C.; — 3) hervorbrechen, hervorströmen, Jan.; voda črez most bruha, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

burkle [bȗrkle] množinski samostalnik ženskega spola

orodje za premikanje loncev v kmečki peči; burkle

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

cepin [cepȋn] samostalnik moškega spola

les za sekanje, za drva

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

cunder [cúndǝr] samostalnik moškega spola

sredstvo za netenje; netilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

dəžíti, -ím, vb. impf. 1) regnen, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Boh.; deží, es regnet, Cig., Trub.; ne bo dežilo, Dalm.; Če na Gregorjevo deži, bode dobro leto, Navr. (Let.); dežilo je iz nebes ogenj in žveplo, Trub.; — oblaki dežé, Krelj; — 2) regnen lassen: on hoče dežiti črez neverne, Krelj; kamenje in skale iz nebes dežiti, Bas.; oče deži črez pravične in nepravične, Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

dìm, díma, m. der Rauch; ves v dimu, rauchumhüllt, C.; dim je v sobi, es raucht im Zimmer; nehal je dim, es hat ausgeraucht, Cig.; meso na dim, v dim obesiti, das Fleisch zum Selchen aufhängen; iz dima v ogenj = aus dem Regen in die Traufe, Met.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

dim [dȉm] samostalnik moškega spola

dim

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

dimiti se [dímiti se dȋmi se] nedovršni glagol

kaditi se, dimiti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

dimnik [dȋmnik] samostalnik moškega spola

dimnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

dimnikar [dȋmnikar] samostalnik moškega spola

dimnikar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

dívji, adj. wild; divja zver; divja jeza; divje gledati; ves divji je danes, er wüthet heute; divje meso, wildes (schwammiges) Feisch, Cig.; — divji ključ, der Dietrich, Jan.; divji ogenj, das durch Reiben zweier Hölzer entstandene Feuer, das Reibfeuer, Cig., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

drę́gati, drę̑gam, vb. impf. ad dregniti; mit einem länglichen Gegenstande stoßen, stupfen; s kolom d. v sršenovo gnezdo; v ogenj d., das Feuer schüren, Cig.; vol drega, der Ochs stößt, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

drva [drvȁ] množinski samostalnik srednjega spola

drva

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

dušíti, -ím, vb. impf. 1) den Athem benehmen, dem Ersticken nahe bringen, Mur., Cig., Jan.; sapo mu je dušilo, Jurč.; to me duši, das benimmt mir den Athem, Cig.; — 2) dämpfen: ogenj d., Cig., Jan.; pren. zu unterdrücken suchen, Cig., Jan.; d. vstajo, nk.; — 3) dünsten, C.; jed se v pokriti posodi duši, Vod. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

element -a m element, prvina, tj. ogenj, voda, zemlja ali zrak: premishleozh naturo tiga shlahtniga elementa rod. ed. tiga ognia ǀ lete offre imaio vseti s'elementa rod. ed. te semle ǀ Zhes element tož. ed. tiga luffta je dal oblaſt S. Elieſu, zhes element tož. ed. te uode S. Miklauſu ǀ zhes katerige Nebo inu vſu Elementi im. mn. ſe ſo vſdignili ǀ vſij elementi im. mn. ſó bily njemu pokorni ǀ G. Bug sapovej elementam daj. mn. ǀ s' ſvojo shaloſtno temmo sakrye vſe elemente tož. mn., inu lepote tiga ſvejta ǀ ogin v' mej elementi or. mn. je ner ble tenak ← lat. elementum ‛prvina, element’ tj. ‛ogenj, voda, zemlja ali zrak’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

element -a samostalnik moškega spola
1. zemlja, voda, zrak ali ogenj kot osnovni življenjski prostor ali naravni gradnik; SODOBNA USTREZNICA: element
2. kar je vidno, snovno, otipljivo; SODOBNA USTREZNICA: stvar, reč
FREKVENCA: 39 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

elementum – samostalnik srednjega spola
zemlja, voda, zrak ali ogenj kot osnovni življenjski prostor ali naravni gradnik; SODOBNA USTREZNICA: element
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

fafljáti, -ȃm, vb. impf. 1) lodern: ogenj, plamen faflja, C.; — voda faflja, wallt, Hip.-C.; — 2) fliegen, flattern, Hip.-C., Krelj-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

fŕčati, -ím, vb. impf. sausend, schwirrend fliegen; ptiči frče; ogenj frči (konjem izpod nog), Npes.-K.; iskre frče, Funken sprühen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

frčati [frčáti frčím] nedovršni glagol

brizgati ogenj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

fužilnik [fužȋlnik] (fušilnik) samostalnik moškega spola

priprava za čiščenje, rezanje predolgega stenja

PRIMERJAJ: fužil

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

gasíti, -ím, vb. impf. löschen; g. ogenj, apno, žejo; g. želje, jezo; z oljem ogenj g., Oel ins Feuer gießen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

gasiti [gasīti gasím] nedovršni glagol

gasiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

glavina [glavína] samostalnik ženskega spola
  1. velika glava
  2. štor, parobek, veliko poleno v peči

PRIMERJAJ: glavnja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

glavnja [glȃvnja] samostalnik ženskega spola

goreče poleno

PRIMERJAJ: glavina, glovnja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

glovnja [glȏvnja] samostalnik ženskega spola

goreče poleno

PRIMERJAJ: glavnja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

gorẹ́ti, -ím, vb. impf. brennen; s plamenom g., mit einer Flamme brennen; na ves ogenj g., lichterloh brennen, Cig.; goreč, brennend, glühend; g. ogelj, glühende Kohle; goreči jeziki, feurige Zungen: g. ognjenik, thätiger Vulkan, Cig. (T.); — g. za kaj, für etwas begeistert sein, Cig., Vod. (Pes.), nk.; za drugega g., für einen anderen in Liebe entbrannt sein, Preš.; — goreč, inbrünstig: goreča molitev; eifrig: goreče prizadevanje; ves goreč biti za kaj, für etwas begeistert sein.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

goreti [gorẹ́ti gorím] nedovršni glagol

goreti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

hleniti,* -nem, vb. pf. 1) plötzlich hervorleuchten: solnce je hlenilo skozi oblake, Ravn.-Cig., Rib.-M., Notr.-C.; — 2) nogo h., sich den Fuß verstauchen, Nov.; noga se hlene = se zvrne, C.; — 3) schlagen: h. koga z bičem, Z.; da le hlenem (kresnem), imam ogenj, Z.; — pravilneje menda: hliniti, nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

hrmẹ́ti, -ím, vb. impf. brausen, sausen, C.; slap, ogenj hrmi, Z.; hrmeli so naprej, Bes.; kadar v oblakih hrmi, bati se je toče, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Hromik [hrómik] samostalnik moškega spola

bog ognja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

iskra [ískra] samostalnik ženskega spola

iskra

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

iskráti, -ȃm, vb. impf. Funken sprühen, funkeln, Jarn., Mur., Cig.; = i. se, Z.; ogenj se iskra, Dol.; solza se iskra v očeh, SlN.; na bilju se rosa iskra, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

iskreti se [iskrẹ́ti se iskrím se] nedovršni glagol

oddajati iskre; iskriti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

iskrica [ískrica] samostalnik ženskega spola
  1. iskrica
  2. rastlina marjetica, LATINSKO: Bellis perennis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

jȃr 2., jára, adj. heftig, grimmig, zornig, Cig., Jan.; jara kača, Meg.-Mik., C.; Živi ogenj, jari žerec i. t. d. (tako pastirji okoli ognja pojo), Pjk. (Črt.); jara peč, heißer Ofen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

ješa [jẹ́ša] samostalnik ženskega spola

ognjišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

kadilnica [kadȋlnica] samostalnik ženskega spola

posoda za zažiganje kadila pri verskih obredih; kadilnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

kadilnik [kadȋlnik] samostalnik moškega spola
  1. posoda za žerjavico
  2. velik kotel

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

kaditi [kadīti kadím] nedovršni glagol

povzročati, da se razširja dim; kaditi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

kahla [kȃhla] samostalnik ženskega spola
  1. nočna posoda
  2. pečnica

PRIMERJAJ: črep

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

kamin [kamȋn] samostalnik moškega spola

peč, ognjišče, vigenj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

kávəlj, -vlja, (-vəljna), m. 1) der Haken, Mur., Cig., Jan., Kr.; — 2) der Keim, C.; — 3) tüchtiger Mann: ako jim je načelnik kavelj, gredo za njim skozi peklenski ogenj, Bes.; presukan k., durchtriebener Kerl, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

kožedę̑rəc, -rca, m. kdor kožo dere: "Živi ogenj, jari žerec, kožederec!" tako kriče pastirji okolo ognja skačoč, Ščav.-Pjk. (Črt. 132.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

kremen [kremẹ̑nnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

kresilni kamen, kremen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

kresalo [kresálo] samostalnik srednjega spola

kos jekla, s katerim se tolče, drgne po kremenu, da nastanejo iskre; kresalo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

kresanje [kresȃnje] samostalnik srednjega spola

tolčenje, drgnjenje z jeklom po kremenu, da nastanejo iskre; kresanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

krésati, krę́šem, vb. impf. 1) durch Aneinanderstreifen hervorbringen; ogenj, iskre k., Feuer, Funken schlagen; — 2) streifend schlagen: črevlje k., abschleifen, Cig.; — kresati, derb auftretend gehen, C., Gor., BlKr.; krešemo eden za drugim po kameniti stezi, Zv.; konj se kreše, das Pferd schlägt beim Trabe mit einem Hufe an den andern, Z.; konji se krešo s prednjima in zadnjima nogama, Levst. (Podk.); — behauen: kamen k., die scharfen Ecken abstumpfen, Cig.; den Mühlstein schärfen, C.; mlinski kamen k., Z.; k. veje od debla, den Baum abästen, C.; k. smolo, das Harz scharren, Cig.; — 3) k. koga, jemanden prügeln, BlKr.; — k. se, sich prügeln: hudo sta se kresala, Z.; k. se s kom, sich schlagen, Navr. (Let.); scharmützeln, Z.; — streiten, LjZv.; — tudi: kresáti, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

kresati [kresáti krẹ́šem] nedovršni glagol
  1. tolči, drgniti z jeklom po kremenu, da nastanejo iskre; kresati
  2. raniti se v nogo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

krevlja [krẹ̑vlja] samostalnik ženskega spola

grebljica za peč

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

kròg, I. adv. krog in krog, ringsherum, Mur., Cig., Jan.; — II. praep. c. gen. um — herum; Vsem ogenj se krog glave svet', Npes.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

kuriti [kurīti kúrim] nedovršni glagol

ogrevati prostor s kurjenjem v peči; kuriti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

kurjava [kurjȃva] samostalnik ženskega spola

ogrevanje prostora s kurjenjem v peči

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

lantra [lāntra] samostalnik ženskega spola

posoda za ogenj, žerjavico

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

leva [lẹ́va] samostalnik ženskega spola

peč z odprtim ognjiščem; kamin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

lisiček [lisȋčǝk] (lesiček) samostalnik moškega spola

omelo na dolgem držaju za čiščenje notranjosti krušne peči

PRIMERJAJ: lisičje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

lisičje [lisȋčje] (lesičje) samostalnik srednjega spola

omelo na dolgem držaju za čiščenje notranjosti krušne peči

PRIMERJAJ: lisiček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

ljubę̑zənski, adj. Liebes-: ljubezenske sanje, Zora; ljubezenski ogenj, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

métati, mę́čem, vb. impf. 1) werfen; kamenje, puščice m.; — s kamenjem koga m., steinigen, Vrt.; — ogenj m., Feuer speien; iz sebe m., sich erbrechen; kri m., Blut ausbrechen; — ausbrechen: ovca, konj meče zobe, Cig.; — božje ali božjast ga meče, er hat die Fallsucht, er hat einen epileptischen Anfall; tudi samo: meče ga; — m. komu kaj na oči, Vorwürfe machen, C.; = m. v oči, Cig.; — bob v steno m. = tauben Ohren predigen; pšenico k plevam m. = das Kind mit dem Bade ausgießen, Cig.; — m. se, sich gegenseitig zu Boden zu werfen suchen, ringen; — 2) m. se, sich ergießen: potok se meče iz preduha črez steno, Glas.; — 3) m. se, in Samen schießen, Aehren ansetzen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

modelnica [mọ̑dǝu̯nica] samostalnik ženskega spola

lončena peč

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

moríti, -ím, vb. impf. tödten, morden; Slovenec že mori Slovenca, brata, Preš.; — aufreiben: lakota mori človeka, Cig.; — plagen, quälen: skrbi me more; kadar ga Bog tepe in mori, ga začne iskati, Škrb.-Valj. (Rad); m. se, sich aufreiben, sich plagen, Cig.; — ogenj m., das Feuer auslöschen, C.; živo apno m., den Kalk löschen, Z.; — živo srebro m., das Quecksilber fest machen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

mrleti [mrlẹ́ti mrlím] nedovršni glagol

goreti s slabim plamenom; mrleti

PRIMERJAJ: mrlenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

netilo [netílo] samostalnik srednjega spola

priprava za netenje ognja; netilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

nẹ́titi, -im, vb. impf. 1) anzünden, Feuer anmachen; ogenj n., das Feuer unterhalten, Habd., Rib.-Mik., Cig.; heizen, Mur., Jan., Celovška ok.; Bodi zima bodi kres, Kadar zebe, neti les, Npreg.-Jan. (Slovn.); — 2) n. se, brennen, Z.; — lice se mi neti, das Gesicht brennt mir (z. B. vor Scham), ogr.-C.; — n. se, braun werden (vom Gebäck im Ofen), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

oblízniti, -lȋznem, vb. pf. mit einmaligem Ausstrecken der Zunge ablecken; — luč se oblizne, das Licht flackert auf, Zora; ogenj se je obliznil, das Feuer loderte auf und erlosch, Z.; obliznilo se je = zablisnilo se je, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

ogasiti [ogasīti ogasím] dovršni glagol

pogasiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

ogel [ọ̑gǝu̯] samostalnik moškega spola

kos oglja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

ògen tudi ògenj -a m
1. ogenj: Ignis Ogyen KMS 1780, A8b; A7; Ali donok t’i ocsiveſzno poká'sem, ka je tou nej ogen KM 1790, 38; Jeszte ogeny i voda KOJ 1845, 102; liki je nemogoucse gorejnye i ſzvetloſzt od ognya odloucsiti KŠ 1771, 444; Od ognja, glási gosla se boji [volk] AI 1878, 9; Ár ſzo nalo'zili ogyen KŠ 1771, 427; On na te neverne dá de'zd'ziti 'zarjo, ogen TA 1848, 9; zláto, stero ſze po ognyi probálie SM 1747, 29; Szprávoga [krüha] zmele i zvodé pri ognyi na jejſztvino pecsenoga KŠ 1754, 202; Liki ſze pa ſzpoberé te koukol i zognyom ſze ze'zgé KŠ 1771, 45
2. požar: Ogen, povouden, ſzláp, tocsa KŠ 1754, 177; Gda ogen vſze zesgé vinej, Liki tou Peter pise KŠ 1754, 271; Csi ogen, ali vojszka, Vzeme nám vſze blágo BKM 1789, 10; Csi ogen, nepriátel Vzeme nam vſze blágo BRM 1823, 5; V-Kalocsi 30-toga mésnyeka 14 vör trplevsi ogen 122 hrámbov zapelio AI 1875, kaz. br. 8; Ogen je i vu stanico ségno i vse na pepél pôžgao BJ 1886, 9; gda szo oni goriposztavili nouve, prisztojne, ino od ognya zavarvane KOJ 1845, 6; I vsaki se je paščo ognya gasiti BJ 1886, 9
3. obstreljevanje: V-Hercegovini prászke ogen escse nê vgaszeni AI 1875, kaz. br. 3
4. strela: ſcsés, naj povejmo, da ogyen doli ide od nébe, i pogibi je KŠ 1771, 201
5. velika duhovna moč: Ognya krſzt ſze pa zové Sz. Düjh KŠ 1754, 185; Ka ſze na Kriſztuſa, fundamentum vöre, czimpra, ogyen vardene KŠ 1771, 494; on bode váſz krſztsávao vSzvétom Dühi, i vognyi KŠ 1771, 10; Med nevoule i trplejnya ognyom KŠ 1754, 146; Oh Boug naj ſze z-ognyom tvojega Sz. Dühá zsgémo KM 1783, 11
6. pekel, večno trpljenje: Csrv ynihov ne merjé, i ogen nyihov ſze ne vgaſzi KŠ 1754, 145; Vnouge moke i mántre, ſtere düso i tejlo mantrájo, ſze ogen zovéjo KŠ 1754, 145; naj naſz od peklénſzkoga ognya oſzlobodi KŠ 1754, 146; vrejden bode gehenſzkoga ognya KŠ 1771, 15; Dabi ſze ti oſzloboudo, Od grejha Ino ognya vekivecsna BKM 1789, 66; k’e ſzo vu ogen peklenſzki, vſze isle na ſzkvarjenye SM 1747, 67; Bole je ſze vrcsi vu gehenno vu nevgaſſeni ogen KŠ 1754, 146; odite od mené, prekléti, vu ogyen vekivecsni KŠ 1771, 86; Dén, Vſterom hüde na ogyen, Oſzoudi Boug BKM 1789, 19; záto je potrebno vognyi vám goreti SM 1747, 84; bojte ſze pa bole toga, ſteri more i düſo i tejlo pogibiti vu ognyi peklénſzkom KŠ 1771, 33; Grozi ſze i zognyom KŠ 1754, 25; Gde je tá ſzmrt .. Zognyom i 'zveplom gorécsoj mlaki KŠ 1754, 144; pleve pa ze'zgé znevgáſenim ognyom KŠ 1771, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

ógənj, -gnja, m. 1) das Feuer; o. kresati, Feuer schlagen; z oljem ogenj gasiti, Öl ins Feuer gießen, Mur., Cig.; iz dima v ogenj = vom Regen in die Traufe, Mur.; moram z roko v ogenj = ich muss in den sauren Apfel beißen, Mur., Cig.; — die Feuersbrunst: ogenj je v vasi, es brennt im Dorfe; o. vstane, das Feuer bricht aus, Cig.; za vsako reč je že ogenj v strehi, = um jeder Kleinigkeit willen wird gleich Lärm geschlagen; — der Herd: kovačnica na dva ognja, C.; naša vas ima 50 ognjev (= ognjišč, hiš), Kras-Erj. (Torb.); plačevati davek od ognja, die Hausclassensteuer zahlen, Tolm.; — divji o., das Nothfeuer, V.-Cig.; divji ogenj je z drgnjenjem lesa ob lesu napravljeni ogenj, Rib.-C.; — divji o. = belkasta svetloba od trhlenega lesa, BlKr.; — divji o., das Irrlicht, Cig. (T.); čadni o., das Irrlicht, Cig.; = slepi o., Guts.; — o. sv. Elma, das St. Elmfeuer, Cig. (T.), Jes.; — grški o., das griechische Feuer, Cig.; o. iz pušek, das Gewehrfeuer; v ognju biti, im feindlichen Feuer stehen; — 2) das Büchsenschloss, Cig., M.; — 3) razne bolezni: divji o., die Entzündung, C.; divji o. se naredi človeku na rani, BlKr.; die Bräune, C.; — pereči o., der milzbrandartige Rothlauf (der Schweine), Cig., Fr.-C., Strp.; — mrzli o., der Brand an den Bäumen, C.; — 4) der starke Affect, die Leidenschaft; v prvem ognju, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

ogenj [ógǝnj] samostalnik moškega spola

ogenj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

ogenj (ogenj, ojgenj) samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ogenj ognja m ogenj: sapovej de ogin im. ed. ima Sodomo inu Gomorrho poshgati ǀ ta paklenski ogjn im. ed. je perpraulen ǀ S. Duh ſe je bil danaſs prikasal v'podobi tiga ognia rod. ed. ǀ sdaj ſe pergliha timu ſilnimu ogniu daj. ed. ǀ je sapovedal vodam de ſo yh potopile … ognu daj. ed. de yh je poshgal ǀ de ſi lih kuharza pred dnevam k'oginu daj. ed. perſtavi ǀ vaſho dusho, inu telu samore v'ta vezhni ogin tož. ed. vurezhi ǀ ogijn tož. ed. mu ſanèti, de bi ſe poshushil ǀ ta Angel ogen tož. ed. doli restroſsi, kar prezej vſe pepel rata ǀ Verſite v'ogijn tož. ed. tajſte Quarte ǀ vſaku drivu, kateru dobriga ſadu neperneſſe, tu bo poſſekanu, inu v' ogyn tož. ed. vershenu ǀ v'shveplenskim ogniu mest. ed. te dushe plauaio, kakor ribe v'uodi ǀ bo garmelu, bliskalu, treskalu, inu vſe Nebeſſa bodo v'ogniu mest. ed. ǀ ſe ſo per ogniu mest. ed. shushili, inu greli ǀ v'peklenskem ognu mest. ed. ǀ ſama milost Boshja je urshoh, de my sdaj v'paklenskim ognju mest. ed. negorimo ǀ de bi tudi one pleſſale, inu pò ogni mest. ed. skakale ǀ v' ogni mest. ed. pokopana leshi dusha tvojga ozheta ǀ lushtnu je v'ogni mest. ed. prebivat ǀ De je lota pred ogniom or. ed. reshil ǀ s' ogniom or. ed. je bil shtrajfal te nesramne meſta sodomiterſke ǀ ſo vſy okajeni s'tem paklenskim ogniam or. ed. ǀ po nozhi je bila prishla s'ogniom or. ed. te nezhistosti vſhgati njega zhistu ſerze ǀ taistu morje je bilu s'ogniam or. ed. smeshanu ǀ ſe pofliſſaio te nishishi Angele vshgati s' ognom or. ed. lubesni Boshje ǀ S. Vrſula s'ognam or. ed. ajffra Boshjga gorezha

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

ògenkadéči -a -e prid. bruhajoč ogenj: Ráj bi szi k-ednomi ogenkadécsemi brêgi szeo, kak k-etomi deteti AI 1875, br. 2, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

oglišče [oglíšče] samostalnik srednjega spola

prostor, kjer pridobivajo oglje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

oglje [ọ̄glje] samostalnik srednjega spola

žerjavica, žareče oglje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

ógnjəc, -gnjəca, (-gənjca), m. 1) das St.-Antonifeuer (eine Schweinskrankheit), Hal.-C.; (prim. pereči ogenj); — 2) = ognjič 3), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

ognję̑nica, f. 1) die Fieberhitze, Kras; das hitzige Fieber, der Typhus, Habd.-Mik., Cig., Slom., Dol., Št.; — = tudi pereči ogenj pri svinjah, Št.; — 2) praznik matere božje (v 25. dan sušca), "ker tega dne pade na zemljo nebeški ogenj, ki prešine vsako semensko zrnce, da more kaliti in rasti", Rodik (Kras)-Erj. (Torb.); prim. glavnjenica; — 3) die Becherblume (poterium sanguisorba), Ben.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

ognjenik [ognjẹ̑niknepopoln podatek] samostalnik moškega spola

kresilni kamen, kremen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

ognjìč, -íča, m. 1) dem. ogenj, ein kleines Feuer, M.; — 2) = pereči ogenj, das Antoniusfeuer (eine Krankheit der Schweine), C.; — 3) die Ringelblume (calendula arvensis), SlGor.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

ognjišče [ognjíšče] samostalnik srednjega spola

ognjišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

ogọ̑rək 2., -rka, m. ein abgebranntes Stück Holz, živ o., der Feuerbrand, Cig.; = žerjav o., Fr.-C.; = tleč o., Slom.; prime ogorek in si tobak zažiga, Jurč.; z dolgo gorjačo je porival ogorke v ogenj, Erj. (Izb. sp.); — tudi: ogȏrek, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

ogorek [ogọ̑rǝk] samostalnik moškega spola

goreč, tleč kos lesa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

ogrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad ogrebsti, ogreniti; 1) umhäufeln, Cig., Jan.; koruzo o., C.; — 2) scharren, abscharren; ogenj o., Mur.; o. praško, den Kohlenstaub bei einem Kohlenmeiler abscharren, Cig.; čebele, roj v panj o., den Bienenschwarm in den Stock oder Korb fassen, einkörben, Cig., C., Polj.; sneg raz streho o., den Schnee vom Dache scharren, Z., Polj.; o. dimnik, den Ruß aus dem Schornstein scharren, Cig.; — 3) bekratzen, Cig.; — o. se, sich kratzen: berač se ogreba, Polj.; — o. se, zaudern, zögern, eine Arbeit nicht angehen wollen, Cig., Fr.-C., Polj.; — 4) ogreba me = zebe me, jvzhŠt.; (prim.: dekla v mrzli sobi zimo ogreba, Slom.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

ogrilica [ogrīlica] samostalnik ženskega spola

petrolej

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

ojgenj samostalnik moškega spola

GLEJ: ogenj

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

otrinek [otrȋnǝk] samostalnik moškega spola

goreč stenj

PRIMERJAJ: otriniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

páhati 1., pȃham, vb. impf. durch Bewegung der Luft Wind verursachen: fachen, fächern, Mur., Cig., Jan.; veter paha, C.; z banderom p., die Fahne schwenken, Cig.; ogenj p., das Feuer aufwehen, Cig.; žito p., das geworfelte Getreide (z. B. mittelst eines Tuches) ausfachen, ausstäuben, Z., BlKr., Dol.; pleve od vršaja p., Lašče-Levst. (M.); — im Gehen Wind machen, stolz einhergehen, Mur.; — fächeln, Mir paha mu hlad, Vod. (Pes.); — fächelnd sich bewegen: listje na drevju paha, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

pališče [palíšče] samostalnik srednjega spola

kurišče, peč v sušilnici

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

paliti [palīti pálim] nedovršni glagol

kuriti, žgati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

pȃnati, -am, vb. impf. bannen, Mur., Cig.; gada p., Gor.; ogenj p., M.; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

pȃnj, pȃnja, panjȃ, panjȗ, m. 1) das stecken gebliebene Stück eines abgehauenen Baumes, der Baumstock; pri suhem panju je lahko ogenj netiti, Mur.; tudi panj je lep oblečen = Kleider machen Leute, Npreg.-Cig.; — der Stamm, aus dem Bretter gemacht werden, der Brettbaum, das Riegelholz, V.-Cig.; — 2) der Bienenstock; — 3) = koš, der zum Pressen geordnete Traubenhaufen, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

peč [pẹ̑č pečȋ] samostalnik ženskega spola

peč

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

peči [péči péčem] nedovršni glagol
  1. žgati
  2. toplotno obdelovati hrano z vročo maščobo; peči; cvreti
  3. obdelovati testo z vročim zrakom v peči; peči

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

pečica2 [pečíca] samostalnik ženskega spola

majhna peč

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

pepel [pepẹ̑u̯] samostalnik moškega spola

pepel

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

pepelíti, -ím, vb. impf. 1) mit Asche bestreuen, äschen; — 2) zu Asche brennen, einäschern, Cig.; ogenj je pepelil delo človeško, DSv.; — 3) p. se, aschfarbig werden, Ščav.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

pepeliti [pepelīti pepelím] nedovršni glagol

spreminjati v pepel; pepeliti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

perę̑čəc, -čca, m. = pereči ogenj, das Antoniusfeuer, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

pereči ogenj [perẹ́či ógǝnj] (perečogenj, pereč ogenj) samostalniška zveza moškega spola

kronična zastrupitev z rženimi rožički; ergotizem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

perečogenj

GLEJ: pereči ogenj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

pereč ogenj

GLEJ: pereči ogenj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

perẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) modern, morsch werden, Mur., Cig., Mik., C.; obleka, platno peri, Ig (Dol.); — perẹ́l, modernd, Mik.; perelo platno, Z.; — 2) brennen, glühen, Nov.-C.; pereči ogenj, das Hautfeuer, das Antoniusfeuer (eine Schweinekrankheit), Cig., Erj. (Torb.); — pereči ogenj, der Brand an Bäumen, Radovljica (Gor.)-Erj. (Torb.); pereče drevje, brandige Bäume, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

píhati, -ham, -šem, vb. impf. blasen; ogenj p., das Feuer durch Blasen ansachen; vročo jed p., eine heiße Speise durch Blasen kühlen; na mrzlo pihati = etwas Unnöthiges thun, C.; kar te ne peče, ne pihaj = was dich nicht angeht, das lass stehen, Mur.; — hoffärtig sein, SlGor.-C.; — od jeze p., vor Wuth schnauben; — mačka piha, die Katze pfucht; gad piha, die Viper zischt; — wehen; veter piha od juga; veter mi v obraz piha; — p. jo, eilen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

plahtáti, -ȃm, vb. impf. die Flügel während des Fliegens, die Hände während des Gehens schwingen, C.; jadra plahtajo, die Segel flattern, Z.; Kaj na glavi, kaj na glavi? Panteljci (= trakovi) plahtajo, Npes.-Kres; — lodern, flackern, C.; ogenj, plamen plahta, Z., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

plamén -a m
1. plamen: Ocsi pa nyegove, liki plamén ognya KŠ 1771, 801; Prvle neg bi sze zdina plamén vöpokázao KOJ 1848, 95; Vcsászi blodécsa szvekloscsa kak môder plamén szvêti AI 1875, kaz. br. 7; I plamén je kak türen visoko sekao BJ 1886, 9; mühica, neleti tak bluzi k-plámni szvecse KAJ 1870, 8; ki csini ſzluge ſzvoje ognya plamén KŠ 1771, 672; i obe'zgála szi je peroti i vu plamén je szpádnola KAJ 1870, 8; Gda Goſzpodin Boug vſzáko 'zivo ſztvár posgati ſcsé v-plamni BKM 1789, 444; nego po sztráhi, plámni nasztanilo KOJ 1914, 134; dönok ſzo na ſzrejdi med plámnom hodili KM 1796, 79; Steri z-plámnom 'zgé, gori KAJ 1870, 19; Žveplenica je začnola zlepim plaménom goreti BJ 1886, 9; modre korine glédala, stere kakti môdri plaménje szo szvetile v-mráki AI 1875, kaz. br. 7; pren. Plamén vſzejh Svéczov KM 1783, 47; Goſzpon Jesus ſze prikáse zgorécſim plaménom SM 1747, 15
2. ogenj: Ono csloveka zadr'záva Od szteze vecsnoga plámna KAJ 1848, 3; poite tá od mene, na vekvecsni plamén SM 1747, 84; Vu ognya plámni, ki dá zadomeſcsenyé onim KŠ 1771, 626; sze edna oszlica vu'zgála i od ete vész v-plamén vdárila AIP 1876, br. 9, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

plamen [plamẹ̑n] samostalnik moškega spola

plamen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

plamenáti, -ȃm, vb. impf. lodern: ogenj plamena, = polje, plahta, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

plamenę̑n, adj. Flammen-, flammig, Jan.; p. ogenj, Schönl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

plamenẹ́ti, -ím, vb. impf. mit Flammen brennen, flammen; plameneč ogenj, plameneča luč; — plameneč pogled; ein Flammenblick, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

plàn, plána, m. 1) der Schwung: ogenj je planil v enem planu do strehe, Rez.-C.; — 2) der Anfall: sovražnikov p., Mur., Cig.; — prim. planiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

plániti, plȃnem, vb. pf. 1) aufflammen: sosedova hiša plane, Slom.-C.; treske rade planejo, C.; hudo žganje hitro plane, Z.; — auflodern, Rez.-C.; ogenj je planil hiši do vrha, C.; — 2) eine schnelle Bewegung machen: kvišku p., auffahren; iz hiše p., aus dem Hause stürzen; p. na (nad) koga, auf jemanden losstürzen, ihn überfallen; — losschlagen: z roko po kom p., tudi: z roko koga p., vzhŠt.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

plapoláti, -ȃm, vb. impf. 1) lodern, flammen, C., Štrek.; ogenj plapola, nk.; — 2) flattern, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

plȃvəc 2., -vca, m. 1) blonder Ochs, Cig.; ime volu pšenične barve, Štrek., Notr.; plavec murca liže (= ogenj kotel liže), Kras; — (o konju) der Falbe, Cig.; der Fuchs, ogr.-C.; — ein hellaschgrauer Ochs, Z., C., jvzhŠt.; — 2) neka vinska trta, Št.-Erj. (Torb.), Trumm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

plavž [plȃvž] samostalnik moškega spola

talilna peč, plavž

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

pǫ́cati, pǫ̑cam, vb. impf. = pokati, bersten, C., Štrek.; roke mi pocajo od mraza, Kras-Erj. (Torb.); svetlica cinkova poca, Erj. (Min.); grozdje premehkih lupinic poca, Vrtov. (Vin.); — knistern: ogenj poca, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

podkúriti, -im, vb. pf. unterheizen, unterzünden, unterfeuern; p. ogenj, ein Feuer anzünden; — anschüren: p. sovraštvo, srd; — p. komu, jemandem die Hölle heiß machen, Cig.; — p. koga, jemanden aufhetzen, anstiften, Cig., Jan., LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

podnẹ́titi, -im, vb. pf. unterheizen, unterzünden, unterfeuern, Cig., Jan., M.; ogenj p., Trub., Dalm.; p. pod kotel, Z.; — aufreizen, anstiften, aneifern, Jan., Cig. (T.), C., Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

podpíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) durch Blasen anfachen; ogenj p., das Feuer durch Blasen verstärken, aufblasen, Cig.; Juri zakuri, Miha podpiha, jvzhŠt.; — p. prepir, einen Streit zuschüren, Cig.; — 2) p. koga, jemanden aufhetzen, aufreizen, aufwiegeln.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

podpihováti, -ȗjem, vb. impf. ad podpihati, podpihniti; 1) unterblasen; — ogenj p., schüren (fig.), Cig., Jan.; — 2) p. koga, aufhetzen; jemandem etwas in die Ohren blasen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

podtəkníti, -táknem, vb. pf. 1) darunter stecken; ogenj p., Feuer anlegen, Cig.; p., einheizen, aufheizen, C.; pod uho p., etwas liegen lassen, unbeachtet lassen, Cig.; p. besedico, ein Wort hinwerfen, Cig.; — 2) (etwas Unechtes an die Stelle des Echten) unterschieben, Mur., Cig., Jan.; podtaknjeno otroče, Cig.; — p. komu kaj, jemandem etwas unterschieben o. andichten, ihn dessen fälschlich beschuldigen, Cig.; — einen Vorwurf machen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

podušíti, -ím, vb. pf. nach einander ersticken machen, erwürgen; vse p.; — ogenj p., das Feuer löschen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

podvrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) darunter werfen: ogenj p., Feuer anlegen, Cig.; — 2) (etwas Unechtes) unterschieben, Jan.; podvrženo otroče, Cig.; — podvržen, unecht, apokryph, Cig., Jan., Cig. (T.); podvržena listina, LjZv.; — 3) unterstellen, unterordnen, Cig., Jan., Cig. (T.); — unterwerfen; p. si deželo, p. svoji oblasti; p. kazni, globi, davščini, desetini, Cig., DZ.; smrti podvržen, sterblich, Guts.; krču podvržen, zu Krämpfen geneigt, Cig.; — p. se, sich unterwerfen; p. se vojskovodji; p. se, sich fügen: p. se postavi.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

podžigati [podžígati podžígam] nedovršni glagol

postavljati gorečo snov pod kaj z namenom, da se vžge

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

pogasíti, -ím, vb. pf. löschen; ogenj p., den Brand löschen; nacheinander auslöschen; sveče, ognje p.; — (fig.) p. žejo, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

pogásniti, -gȃsnem, vb. pf. nach einander oder nach und nach verlöschen; sveče so pogasnile; kadar drv več ni, ogenj pogasne.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

pogasováti, -ȗjem, vb. impf. ad pogasniti; im Verlöschen begriffen sein; ogenj pogasuje, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

poglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) die Augen aufthun; — einen Blick thun; debelo p., die Augen aufreißen oder aufsperren; temno p., eine finstere Miene machen; p. kam, skozi okno, kvišku, v stran; p. na koga, kaj, den Blick nach jemandem, nach etwas richten; na uro p.; p. po mestu, sich in der Stadt umsehen; p. po sobi, das Zimmer durchblicken; p. po živini, beim Vieh nachsehen; na vse kraje p.; p. v knjigo; če prav pogledamo, im Grunde genommen, Cig.; — p. koga, kaj, anblicken, ansehen; po strani p. koga, jemanden schief ansehen; grdo, jezno p. koga, finster, zornig ansehen; p. koga kakor hudo vreme, jemanden anblitzen, Cig.; s koncem p. koga, scharf ins Auge fassen, Cig.; — p. česa, einen Blick auf etwas werfen: solnca poglej! Ravn.-Mik.; pogledajte mojih rok in mojih nog, Krelj; pogledajte lilij na polju, Krelj; Ran pogledaj moje glave, Npes.-K.; (prim. Mik. (V. Gr. IV. 487., 493.)); — 2) hervorgucken, zum Vorschein kommen: ogenj je iz strehe pogledal, Z.; izderi komarju nogo, in čreva ven pogledajo, Z., jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

pogorelec [pogorẹ̑lǝc] samostalnik moškega spola

komur je pogorela hiša; pogorelec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

pogoreti [pogorẹ́ti pogorím] dovršni glagol

pogoreti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

pojẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. 1) athmen, Mur.; sapo p., Luft schöpfen, Athem holen, C., Dalm.; komaj sapo pojemljem, ich athme kaum, Z.; — dušo p., in den letzten Zügen liegen, Dalm.; = pojemati, Cig., C., Kast.; verenden: ne daleč od njega pojemlje krvaveč zajec, LjZv.; p. kakor ribica na suhem, Str.; — schluchzen, Mur., Cig.; — 2) abnehmen (an Menge, Größe, Intensität, Kraft u. dgl.); vino pojema = že po malem iz soda teče, C.; mesec, ogenj, luč pojema, Cig.; zima, spomlad pojema, C., Zora; glas pojema, die Stimme verhallt, Cig.; draginja pojemlje, Dict.; — pojemajoča brzina, abnehmende Geschwindigkeit, Cig. (T.); — an Gesundheit abnehmen, C.; pojema, es geht mit ihm zuende, Cig.; od lakote p., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

pǫ́kniti, pǫ̑knem, vb. pf. = počiti 1), 2), Cig., Jan., Cig. (T.), M., DZ.; včasih je poknila kaka suha veja, Erj. (Izb. sp.); — ausbrechen: ogenj pokne sredi vasi, Vrt.; vojska pokne, Vest.; bitva pokne, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

pokončáti, -ȃm, vb. pf. vernichten, vertilgen; ogenj z nebes je mesto pokončal; vse je pokončano, alles ist verwüstet, verheert; toča je ves pridelek pokončala; mrčes se da p.; to ga je pokončalo, das hat ihm den Hals gebrochen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

poleno [polẹ́no] samostalnik srednjega spola

poleno

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

pomoríti, -ím, vb. pf. nacheinander tödten, hinmorden: vse p.; — p. ogenj, glimmendes Feuer löschen; v peči vsako iskro p., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

popáhati, -pȃham, vb. pf. 1) durch Fachen reinigen: vse žito p., Z.; — 2) ein wenig fachen: ogenj p., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

popásti, -pádem, vb. pf. hastig erfassen, packen; p. kaj, za kaj, koga za kaj; p. orožje, za orožje; p. konja za brzdo, dem Pferde in die Zügel fallen; — erschnappen, Jan.; — besedo p., ein Wort auffangen, Cig., C.; — anfallen; pes je popadel otroka; — angreifen; sovražnika p.; p. se, sich gegenseitig angreifen, sich in die Haare fahren; — befallen, ergreifen (von Zuständen); mrzlica, jeza ga je popadla; — p. se koga, sich an jemanden klammern: trdno se Kristusa p., Krelj; — ogenj se teles popade, das Feuer ergreift die Leiber, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

posẹ̑kovje, n. ein ausgehauener Platz, das Gereut, Gor., Burg. (Rok.); na levo in desno črez posekovje ne pojde ogenj, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

potantáti, -ȃm, vb. pf. niederdrücken, Jan.; unterdrücken, Z.; überwältigen, Mur.; ogenj p., das Feuer ersticken, Z.; — niederschlagen: krivico, pravdo p., Z.; (potəntáti, Kr.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

potícati, -tȋcam, vb. impf. = potikati: p. drva v ogenj, Holz ins Feuer nachlegen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

potrében tudi potréiben tudi potréjben -bna -o prid.
1. potreben, brez katerega ni mogoče opravljati določenega dela, dejavnosti: Szükséges, potrêben -a, -o AIN 1876, 34; plük k-orányi je neogiblivo potrejben KOJ 1833, III; Potrejben je i vleti [ogenj] BJ 1886, 8; da sze potrejbna skér more szpraviti KOJ 1833, V; odeteu potrebno dáva TF 1715, 21; potreibno vreime TF 1715, 29; Teili i Düssi daie hráno vpotreibno vreime SM 1747, 87; Ti nyim dávas hráno vu potreibnom vreimeni TF 1715, 47; Ti nyim dávas hráno vu potreibnom vreimeni ABC 1725, A6a; Csi kai oblübi zmiloſcse, dá vpotreibnom vreimeni SM 1747, 75; Ki vpotrejbnom vrejmeni dávas hráno KŠ 1754, 267; zdobrim delom naprej ſztáti, gde ſzo potrejbni KŠ 1771, 661; ſzeje vecs nikelko potreibni redov priverglo TF 1715, 9
2. brez katerega kaj ne more biti, obstajati: Táksi Pop je potrejben bio, Kije za náſz doſzta trpo BKM 1789, 65; námje potreibna verna ſzlüsba TF 1715, 7; Potrejbna je vöra vſzákom csloveki KMK 1780, 5; vám je potrejbno bilo naj prvle gúcsati rejcs Bo'zo KŠ 1771, 384; Ka je potrejbno vſzákomi csloveki KMK 1780, 5; tákse obcsinszko potrejbno delo KOJ 1833, III; i na zadoblenyé potrejbne meni miloscse KM 1783, 4; Terplenye je pa vám potreibno SM 1747, 27; Ponizte ſze, naj váſz vpotrejbnom vrejmeni zviſzi KŠ 1771, 713; Zezávaj me vpotrejbnom vrejmeni BKM 1789, 244; Szvejt? Csi ga bole lübimo, liki je potrejbno KŠ 1754, 12
potréjbnejši -a -e potrebnejši: tak jo i mi za veliko i od vſzega za naj bole potrejbnejſo preſtimajmo KŠ 1771, 849
nájpotrébnejši tudi nájpotréjbnejši -a -e najpotrebnejši: Stere kotrige tejla ſze vidijo naj nemocsnejſe biti, naj potrebnejſe ſzo KŠ 1771, 515; Nájpotrebnejše zklôžje so postela, škrinja, stol ino stolci BJ 1886, 7; ete mále ino nai potrebneiſſe kniſicze, velika je ſzükesina TF 1715, 8
potréibni tudi potréjbni -a -o sam. potrebni: naj dela, da má kaj ponuditi tomi potrejbnomi KŠ 1771, 582; Od toga ednoga potrejbnoga KŠ 1771, 201; Vſza ona koteraſzo potreibna TF 1715, 29

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

potrẹskávati, -am, vb. impf. = potreskovati; prasseln: ogenj potreskava, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

potrošíti, -ím, vb. pf. verbrauchen; veliko časa p., viel Zeit aufwenden, kajk.-Valj. (Rad); — aufzehren, verzehren, Mur., Cig., ogr.-C.; peklenski ogenj ne potroši, Guts. (Res.); — consumieren, Cig. (T.), DZ.; — verausgaben; veliko denarja na zidanje p.; po poti veliko p.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

potúhniti, -tȗhnem, vb. pf. 1) verlöschen (trans.): ogenj p., C.; p. se, erlöschen, C.; — 2) stille werden, Mik.; (= p. se, Mur., C.); — 3) verheimlichen, vertuschen, C.; — p. se, sich ducken, Cig., Jan.; sich verstecken: p. se kam, C.; — p. se, sich verstellen, sich verleugnen; bes. sich gefühllos stellen; potuhnjeno gledati, verstohlen blicken; potuhnjen, tückisch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

povahljati [povahljáti povahljȃ] dovršni glagol

zaplapolati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

požȋrati, -am, vb. impf. ad požreti; schlucken, verschlucken, verschlingen; težko požiram, ker me golt boli; komarje precejate, kamelo pa požirate, Valj. (Rad); oblo p., gierig fressen, Cig.; — jama vodo požira, Z.; — verzehren: ogenj požira les, Cig.; zidanje veliko denarjev požira, jvzhŠt.; — einstecken: grenke molče p., bittere Worte ruhig einstecken; debele p. = einen guten Magen haben (fig.), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

praskantẹ́ti, -ím, vb. impf. = prasketati: ogenj v brinju, plamen v slami praskanti, Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

prȃskati 2., -am, vb. impf. ein Geräusch verursachen, Mik.; prasseln: ogenj praska, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

prasketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. prasseln, knistern, krachen; ogenj je veselo prasketal v pečici, Zv.; puške prasketajo, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

prečiščáłən, -łna, adj. läuternd, Läuterungs-, Cig.; prečiščȃłni ogenj, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

pregrébsti, -grébem, vb. pf. durchscharren, durchwühlen, Jan.; žito p., das Getreide durchschaufeln, Cig.; ogenj p., das Feuer aufstören, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

prekópati 1., -kǫ́pljem, -páti, -pȃm, vb. pf. 1) durchgraben; p. jez, Cig.; p. pot, ogenj, den Weg, das Feuer abgraben, Cig.; — canalisieren, Jan. (H.); — zemljo p., die Erde aufhacken, locker machen; ves vrt so prekopali, pa zaklada niso našli, jvzhŠt.; — durchbohren: z žreblji p., Skal.-Let.; — 2) von neuem graben, umgraben; p. potoku strugo; p. vinograd (o drugi kopi); — p. mrliča, den Todten anderswohin begraben.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

prešíniti, -šȋnem, vb. pf. durchzucken, durchdringen, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; ogenj, svetloba prešine kaj, Cig., M.; p. mozeg in kosti, durch Mark und Bein dringen, Cig.; gorkota, mraz, groza me prešine, Cig., nk.; prešinila me je misel, es fuhr mir der Gedanke durch den Kopf, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

prẹtíti, -ím, vb. impf. drohen; p. komu s čim, Cig.; p. z globo, eine Geldstrafe androhen, Levst. (Nauk); pretil mu je, da ga bo ubil; ogenj preti poslopju, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

prhavka [prhȃvka] samostalnik ženskega spola
  1. (vroč) pepel
  2. kožna bolezen garje, grinte, srab

PRIMERJAJ: prhaj, prhljaj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

prhuta [prhúta] samostalnik ženskega spola

(vroč) pepel

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Prometeus m osebno lastno ime Prometej: kaj drugiga ty Poeti nam ſo hoteli dati saſtopit s'kusi taiste martre, katero terpè Ixion, Prometheus im. ed., Sisyphus (I/2, 187) Prometêj, gr. Προμητεύς, titan, ki je Zevsu ukradel ogenj in bil zato obsojen, da mu, prikovanemu na skalo, jastreb kljuva drob, ki se mu vedno obnavlja.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Prove [próvenepopoln podatek próvetanepopoln podatek] samostalnik moškega spola

bog ognja, Vulkan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

pŕskati, pȓskam, vb. impf. 1) ausspritzen, Cig., Fr.-C.; spützeln, Z.; ("spürzeln", Met.); — konji prskajo, die Pferde schnauben (den Nasenschleim und Speichel verspritzend); človek prska, kadar mu pri govorjenju sline štrkajo iz ust, BlKr.; — ogenj prska (prasselt, knistert), C.; — 2) p. se, bocken, brunften (von den Ziegen); koze se prskajo, ovce se mrkajo, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

purfelj [púrfǝlj púrfǝljna] samostalnik moškega spola

smodnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

rášiti, -im, vb. impf. lockern, Mur., Jan., Danj.-Mik.; posteljo r., C.; — schüren: ogenj r., Jan.; — wühlen, reizen, hetzen, Mur., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

razmȃgati se, -am se, vb. impf. ad razmoči se; zunehmen, stärker werden: ogenj, bolezen se razmaga, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

razmáhati, -am, vb. pf. auseinanderschlagen: narodni duh je bil že krepko razmahal peroti, Zv.; — ogenj r. = mahaje razpihati, anfachen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

razpíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) auseinanderblasen; veter je pleve razpihal; — ogenj r., das Feuer anfachen; — 2) r. se, die Blüte entfalten: odletel bo popek, preden se razpiše, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

rẹ̑čca, f. dem. reč; das Sächelchen, das Dingchen; die Kleinigkeit: za vsako reč(i)co je ogenj v strehi, Jap. (Prid.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

saje [sáje] množinski samostalnik ženskega spola

saje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

sežgati [sǝžgáti sǝžgȅm] dovršni glagol

sežgati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

skrepelẹ́ti, -ím, vb. pf. eig. verfliegen: zu Asche werden, Z.; ogenj skrepeli, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

skrésati 3., -krę́šem, vb. pf. 1) ogenj s., Feuer schlagen, Cig.; — 2) s. se, preprosto za: ozdraveti, M., Z., Ig (Dol.); — (nam. vzk-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

sláma, f. das Stroh; pšenična, ržena, ovsena s.; prazno slamo mlatiti, leeres Stroh dreschen; slamo imeti v glavi, ein leeres Gehirn haben; v slamo se vdreti, ins Wochenbett kommen, Z.; v slami ležati, im Wochenbett sein, Pjk. (Črt.); bodi slama ali seno, da je le polno črevo, Npreg.-Erj. (Torb.); slama se pri ognju vname = Gelegenheit macht Diebe, Npreg.-Cig.; s slamo ogenj pokriti = eine vergebliche Arbeit thun, Z.; — kumova s. = rimska cesta, die Milchstraße, Valj. (Glas. 1867. 221.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

sleme [slẹ́me] samostalnik srednjega spola

vrh (krušne) peči

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

slẹ̑p, slẹ́pa, adj. 1) blind; na pol s., halbblind; na eno oko, na obedve očesi s.; na enem očesu s., Met.-Mik.; tudi slepa kokoš zrno najde; tudi slep ščinkavec korito najde, Cig.; zunaj lep, znotraj slep = schön aber unwissend, Mur.; — blind für etwas, es nicht sehen wollend; slep česa, Kast.; sin je zdaj matere s., BlKr., Gor.-M.; lepa je, pa dela slepa, C.; Moje (kamre) si pa slep, Npes.-Schein.; — slepa ljubezen, slepa vera, blinde Liebe, blinder Glaube, Cig.: slepa sreča, blinder Zufall, Cig.; — na slepo kupiti, ungesehen kaufen; — slepa cena, der Spottpreis, Jan.; po slepi ceni, Jurč.; — slepo steklo, mattes Glas, Cig.; — 2) = navidezen: slepa luna, slepo solnce, der Nebenmond, die Nebensonne, Jes.; slepi ogenj, das leuchtende Moderholz, Z.; slepo okno, blindes Fenster; slepe line, die blinden Thurmdachfenster, Z., Polj.; slepa železna ruda, der Eisenschuss, Cig., Jan.; — slepa ulica, die Sackgasse (po češ.), Jan.; slepo črevo, der Blinddarm, Cig. (T.), Erj. (Som.); slepa luknja, die Zungenvertiefung, das Zungenloch, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

smod [smọ̑d smodȗ] samostalnik moškega spola
  1. požar, požig
  2. vonj po zažganem, požganem

PRIMERJAJ: smoj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

smodilo [smodílo] samostalnik srednjega spola

les za kurjavonepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

smoditi [smodīti smodím] nedovršni glagol

smoditi, žgati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

smoj [smọ̑jnepopoln podatek] samostalnik moškega spola
  1. požar, požig
  2. vonj po zažganem, požganem

PRIMERJAJ: smod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

smǫ̑jka, f. eine in Glutasche gebratene ganze Rübe, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad), Gor.; vsak po svojo smojko v ogenj sezi! Npreg.-Jan. (Slovn.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

sočje [sọ̑čje] samostalnik srednjega spola

dračje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

sprepelẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Loderasche werden, C., Z.; ogenj sprepeli, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

srcę̑, n. 1) das Herz; srce bije, tolče, utriplje, das Herz schlägt, pocht; — 2) das Innere des Menschen, sein Empfinden und Denken, das Herz; srce se mi trga, Jan.; srce me boli, srce mi poka, es blutet mir das Herz, Cig.; srce mi stiska, es wird mir enge ums Herz, Cig.; srce se mi topi od veselja; k sȓcu si gnati, sich zuherzen nehmen, Dict., Dalm.; to mu sega do srca; to ga v srce boli, bode, pekli, das wurmt ihn im Herzen, Cig.; kako ti je pri sȓcu? wie ist es dir zumuthe? iz sȓca rad, herzlich gern; iz vsega (celega) srca želeti, vom ganzen Herzen wünschen; imeti koga pri srcu, jemandem geneigt sein, C.; česar je polno srce, rado iz ust gre, wovon das Herz voll ist, geht der Mund über, Mur., Cig.; kar mu je na srcu, to mu je na jeziku, er trägt sein Herz auf der Zunge, Cig.; kar od srca pride, se srca prime, was vom Herzen kommt, geht zum Herzen, Cig.; že velja, kamor srce pelja (tako govori, kdor komu napije), Mur.; — das Gemüth, die Gemüthsart; dobro srce imeti, biti dobrega srca; ima trdo srce kakor kamen; mehko, junaško, očetovsko srce; veselo srce pol zdravja, lustiger Muth macht gutes Blut, Cig.; — der Muth; s. izgubiti, den Muth verlieren; s. mu je upadlo, s. mu kopni, der Muth ist ihm gesunken, Cig.; s. komu delati, storiti, jemandem Muth machen, Cig., Jan.; = s. dajati, Jsvkr., Bas.; s. si delati, storiti, sich Muth machen, Cig., Jan.; s. si vzeti, sich ermuthigen, Muth fassen, Cig., C.; s. vzeti, jemati komu, entmuthigen, Cig., C.; srce se komu podre, jemand wird kleinlaut, Jan.; srce komu podirati, jemanden entmuthigen, Cig.; — 3) der (die) Liebste: srce moje! mein Herzchen! — 4) der Mittelpunkt (einer Thätigkeit), Cig., nk.; — 5) das Herz im Kartenspiel; — 6) ein herzförmiges Naschwerk; — 7) der Kern der Salat- und Kohlhäupter, Cig.; — = stržen, das Baummark, C.; — das Kernholz, Cig., C., Gor.; — otlina sredi ogelne kope, kjer oglar zaneti ogenj in zapali kopo, der Quandelraum, Mune v Čičih-Erj. (Torb.); — der Eikern, die Narbe, Cig., Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

stəhíniti, -ȋnim, vb. pf. vergehen: žito je na polju stehinilo, C.; — verglimmen: ogenj je stehinil, C.; — verschwinden, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

steja [stẹ́ja] (steje) samostalnik ženskega spola

notranja stena v peči

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

stopnica [stopníca] samostalnik ženskega spola

talilna peč, plavž

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

strẹ́ljati, -am, vb. impf. ad streliti, ustreliti; schießen; zajce s.; iti divjih petelinov streljat; v tarčo s.; s. se, Kugeln wechseln; s. na koga, auf jemanden schießen; pečine s., Felsen (z. B. mit Pulver) sprengen; z očmi s., feurige o. zornige Blicke werfen, Cig., Levst. (Zb. sp.); solnce svoje trake strelja (wirft ihre Strahlen), ogr.-Valj. (Rad); ogenj strelja, das Feuer strahlt, C.; — (fig.) zielen (= etwas bezwecken), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

stuhnẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durch anhaltende Feuchtigkeit verderbt werden, verstocken, Cig.; vermodern, C.; stuhnela repa, muffelige Rübe, C.; — 2) verlöschen: ogenj stuhni, C.; — pogl. stuhniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

sukljáti, -ȃm, vb. impf. 1) kleinweise drehen, Z.; — 2) sich winden, züngeln: plamen mu suklja iz gobca, LjZv.; iz razvalin dim in ogenj suklja, LjZv.; = s. se, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

škridla [škrīdla] samostalnik ženskega spola
  1. pokrov
  2. pečnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

teleti [telẹ́ti telím] nedovršni glagol

žareti, tleti

PRIMERJAJ: tleti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

tleti [tlẹ́ti tlím] nedovršni glagol

tleti

PRIMERJAJ: teleti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

trnovina [trnovína] samostalnik ženskega spola
  1. trnova goščava
  2. butara s trnovim dračjem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

trska [trskȁ] samostalnik ženskega spola

trska

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

túšiti, -im, vb. impf. 1) dämpfen, löschen: ogenj t., Fr.-C.; — 2) geheim halten: besedo, skrivnost t., Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

udáriti, -dȃrim, vb. pf. 1) einen Schlag führen, schlagen; u. ob mizo, ob tla; u. koga po glavi, po roki, za uho; u. z roko v roko, u. si v roke, einander den Handschlag geben; — anprallen; u. z glavo ob kamen, mit dem Kopfe an einen Stein anschlagen; u. se, sich anschlagen; u. se z glavo ob kamen; u. se v nogo, v glavo; — u. pečat, das Siegel aufdrücken; u. podobo na svinec, einen Stich in Blei abschlagen, Cig.; u. na kalup, aufformen, Cig. (T.); — mrtvoud ga je udaril (= zadel), Cig.; — einschlagen (vom Blitze); strela je udarila v hišo; udarilo je nekam; — u. koga s slepoto, jemanden mit Blindheit schlagen; treffen, Cig.; kmeta bridko udari goveja kuga, Levst. (Nauk); — udarjen, verrückt, rappelig, Cig.; — 2) losschlagen, angreifen: u. na sovražnika, na trdnjavo; na volke u., ogr.-Valj. (Rad); u. z vojsko v deželo, ins Land einfallen; u. se, aneinander gerathen, in Kampf gerathen, ein Treffen liefern; — bolezen udari med ljudi, eine Krankheit beginnt zu grassieren, Dict.; — 3) u. jo kam, den Weg irgendwohin einschlagen; u. jo za kom, jemandem nachstürzen, jemanden zu verfolgen anfangen, Cig.; u. na stran: sich vom Wege abschlagen oder entfernen, Cig.; — 4) dringen: voda je črez bregove udarila, das Wasser ist ausgetreten; močno vino udari v glavo, starker Wein steigt zu Kopfe; kri mu je udarila v lica; Izza nohta udari črna kri, Npes.-Jan. (Slovn.); mokrota udari skozi zid; ogenj udari skozi streho; bolezen udari na pljuča, v glavo, die Krankheit geht auf die Lunge, den Kopf über; duh udari v nos, der Geruch sticht in die Nase; — 5) einen Geruch bekommen o. annehmen: vino je udarilo po sodu, Levst. (M.); vino udari po zemlji, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

ugasíti, -ím, vb. pf. auslöschen, löschen: u. luč, smotko; voda ogenj ugasi, ogr.-Valj. (Rad); — u. žejo, den Durst löschen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

ugasniti [ugasnīti ugásnem] dovršni glagol

pogasiti, ugasiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

ukrésati, -krę́šem, vb. pf. u. ogenj, Feuer schlagen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

umáhati, -am, vb. pf. u. ogenj, t. j. tlečo stvar z mahanjem razžgati, ein Feuer aufwehen, Cig., Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

umẹ́tən, -tna, adj. 1) geschickt, Jan., Met.; umetna roka, Cig.; Modrij in zvijač je bila vseh umetna, Preš.; — verständig, Mur., C.; — 2) künstlich, mit Kunst gemacht, Kunst-, Cig., Jan., Cig. (T.), Notr., nk.; umetno delo, nk.; umetni izraz, der Kunstausdruck, Cig. (T.); umetni ogenj, das Feuerwerk, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

upáhati, -pȃham, vb. pf. u. ogenj, das Feuer aufwehen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

ȗrən, -rna, m. neka priprava, na katero obešajo veliki kotel, da ga ž nje zlahka devajo na ogenj ali od ognja, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

usekalnik [usekȃu̯nik] samostalnik moškega spola

škarjam podobna priprava za odstranjevanje izgorelega dela stenja pri goreči sveči

PRIMERJAJ: usekalo, useknik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

usekalo [usekálo] samostalnik srednjega spola

škarjam podobna priprava za odstranjevanje izgorelega dela stenja pri goreči sveči

PRIMERJAJ: usekalnik, useknik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

useknik [usẹ̑knik] samostalnik moškega spola

škarjam podobna priprava za odstranjevanje izgorelega dela stenja pri goreči sveči

PRIMERJAJ: usekalnik, usekalo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

utrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. 1) ogenj u. = s trenjem napraviti ogenj, durch Reibung Feuer anmachen, Navr. (Let.); — 2) durch Fahren u. Gehen fest machen, festtreten; pot, cesto u., Cig., C., Erj. (Torb.); utrta steza, tla, C.; konji iščejo utrtega pota, Erj. (Izb. sp.); grudasta cesta se počasi utare, Z.; — travo utreti, Gras zusammentreten, Volk.; — 3) u. se, beim Brecheln des Flachses sich verletzen, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

vahljati [vahljáti vahljȃm] nedovršni glagol

goreti s plapolajočim, migljajočim plamenom

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

varilnik [varȋu̯nik] samostalnik moškega spola
  1. priprava iz žgane gline v obliki prirezanega stožca za taljenje kovin, spajanje kovinskih delov
  2. medeninast kotel za meso

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

vice vic ž mn. vice: kateri neverva de ſe vize im. mn. na unim ſveiti naideio ǀ vy moy lubi otrozy ſte mene is Viz rod. mn. reshili ǀ de bi jo erby ob nashim zhaſſu is vizh rod. mn. reshili ǀ pomagaite taiſtem dusham is terpleina tehviz +rod. mn. ǀ jeſt ſim bil shal v' vize tož. mn. s' mojo mislio ǀ de bi v' vizah mest. mn. dolgu neterpeli ǀ od Boga pak ſo bandishane, inu v' vizhah mest. mn. sadarshane ← srvnem. wīze ‛kazen, božja kazen, ogenj v vicah, peklenski ogenj’; → vica

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

vȋšək, -ška, m. die Höhe: na višek, in die Höhe: na v. vzdigniti, na v. hiteti, Trub.; na v. kamen lučiti, Dalm.; ogenj na višek sili, Skal.-Let.; na v. gledati, Levst. (Sl. Spr.), SlGor.-C.; (pren.) na v. povzdigniti obrazne umetnosti, Navr. (Let.); = v višek: lasje v višek gredo, Dalm.; v višek je strmel star stolp, Jurč.; z viška pasti, Levst. (M.); z viška laže razvideti, kje je kdo, Jurč.; iz viška padati, LjZv.; k višku (kvišku), in die Höhe, empor; (k viški zleteti, Npr.-Kres, vzhŠt.); v viške, in die Höhe, C., vzhŠt.; (z viškega, von der Höhe, Ravn., LjZv.); — der Höhepunkt, der Culminationspunkt (fig.), Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

vnamljati se [vnámljati se vnámlja se] nedovršni glagol

začenjati goreti, vnemati se

PRIMERJAJ: vnemati se, vnemati se, vneti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

vnemati se [vnẹ̑mati se vnẹ̑ma se] nedovršni glagol

začenjati goreti, vnemati se

PRIMERJAJ: vnamljati se, vneti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

vneti se [vnẹ́ti se vnámem se] dovršni glagol

začeti goreti, vneti se

PRIMERJAJ: vnamljati se, vnemati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

vpíhati 2., -ham, -šem, vb. pf. v. ogenj, das Feuer durch Blasen wieder erregen, aufblasen, Cig., C.; v. iskro, den Funken anblasen; (nam. vzp-); — prim. upihati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

vpíhniti 2., -pȋhnem, vb. pf. durch einmaliges Blasen erregen, aufblasen: ogenj v., Cig., C.; (nam. vzp-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

vstáti, vstȃnem, vb. pf. aufstehen; (v. si, aufstehen, Dol.); zgodaj v.; — od mrtvih, od smrti v., auferstehen; — sich erheben, entstehen; veter, nevihta, boj, ogenj vstane; v. zoper koga, sich gegen jemanden erheben, revoltieren; — (v. se, aufstehen, C., Št.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

vtóriti, -tǫ́rim, vb. pf. = zatrositi: otrok je ogenj vtoril, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

vzmagováti, -ȗjem, vb. impf. ad vzmoči; v. se: ogenj se vzmaguje, das Feuer wird mächtig, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

vzpíhniti, -pȋhnem, vb. pf. 1) hinaufblasen, Cig.; — 2) anfachen: v. ogenj, stari srd, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

vžgati [vžgáti vžgȅm] dovršni glagol

prižgati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

zadušíti, -ím, vb. pf. ersticken machen; kašelj me hoče z.; dim ga bo zadušil; — ogenj, oglje z., das Feuer, die Kohlen löschen; — zadušena dolinica, ein dumpfiges Thal, Vrtov. (Km. k.); — z. vest, das Gewissen betäuben, Cig.; — z. upor, den Aufstand unterdrücken, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

zagoreti [zagorẹ́ti zagorím] dovršni glagol

začeti goreti, vneti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

zakrésati, -krę́šem, vb. pf. ogenj z., Feuer schlagen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

zakuriti [zakurīti zakúrim] dovršni glagol

zakuriti ogenj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

zalópniti, -lǫ̑pnem, vb. pf. 1) zuschlagen: vrata, okno z., Cig., Jan., Dict.-C.; — 2) luftdicht verschließen: z. sod, Vrtov.-C.; — verstopfen, Cig., C.; z. se, sich verstopfen: nos se mi je zalopnil, Koborid-Erj. (Torb.); — 3) ersticken machen, SlGor.-C., Gor.; htelo me je z., Kras-Erj. (Torb.); z. ogenj, das Feuer löschen, Hip.-C.; z. se, ersticken, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

zamoríti, -ím, vb. pf. ertödten, abtödten, Jan.; das Wachsthum verhindern o. unterdrücken: smreke zamorijo beli les, ene rastline druge zamore, Cig.; zima zamori zelišča; zamorjeno drevo, Cig.; zamorjeni cvet, Erj. (Izb. sp.); ogenj z., das Feuer tilgen, Cig.; — unschädlich machen: olja naj pije, da si otrov zamori, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

zanẹ́titi, -im, vb. pf. 1) Feuer anmachen, einheizen; ogenj z.; v peči z.; — 2) z. kruh, das Brot im Backofen sich braun färben lassen, vzhŠt.-C.; kruh se je zanetil, (ist braun geworden), vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

zapásti, -pádem, vb. pf. 1) hinter etwas fallen: z. za zid, Cig.; = zaiti, untergehen, Z.; — einfallen, einschnappen, einspringen, V.-Cig.; kljuka je zapadla, Cig.; pokrov je zapadel, der Deckel ist zugefallen, Cig.; — 2) fallen (vom Schnee); sneg je zapadel štiri črevlje na debelo, es ist ein 4 F. tiefer Schnee gefallen, Levst. (Zb. sp.); — z. kaj, koga, verschneien, zuschneien; sneg je vse zapadel; V cvetju jo (rožo) zapadejo snegovi, Preš.; — 3) verfallen, Cig., Jan.; moja zastava je zapadla, moje blago je zapadlo, Cig.; državni denarnici z., dem Fiscus verfallen, Cig.; zapadel, verfallen: zapadla varščina, zapadlo blago, Cig.; — z. kazni, in Strafe verfallen, Cig.; — 4) straffällig werden, Svet. (Rok.); — verwirken; z. glavo, Dict., Cig.; život z., Krelj; svojo dušo s smrtnim grehom z., C.; z. pravdo, Trub.; vse svoje bodo zapadli, Vod. (Nov.); gorskemu gospodu tri marke z., Rec.; srebrnike pri stavi z., Zora; — ein Übel als eine Strafe auf sich laden, verschulden, verdienen; z. peklenski ogenj, sodbo, Krelj; nesem zapadel ništer (nič), Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

zatantáti, -ȃm, vb. pf. unterdrücken: ogenj z., C.; — vertuschen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

zatrǫ́siti, -im, vb. pf. verstreuen; ogenj z.; ljuljko z. med pšenico; bolezen z. v kakem kraju (v kak kraj), einen Ort mit einer Krankheit anstecken, Cig.; med ljudi z. kaj, etwas ausbringen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

zatúhtati, -am, vb. pf. 1) dämpfen, niederschlagen: ogenj z., C.; — 2) verheimlichen (z. B. ein Geräth), C.; — vertuschen, C.-Cig.; — 3) zatuhtana hiša, ein verschlossenes, dumpfiges Haus, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

zavárovanje, n. die Verwahrung; — die Versicherung, die Assecuranz, Cig., Jan., nk.; z. zoper ogenj, zoper točo, die Feuer-, Hagelversicherung, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

zavárovati, -ujem, vb. pf. verwahren; z. kaj z jezi, etwas deichen, Cig.; — versichern, sicherstellen, assecurieren, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; zavarovani dolgovi, gedeckte Schulden, Cig.; z. blago, hišo zoper ogenj, Cig., Jan., nk.; z. se, sich sicherstellen, sich decken, sich assecurieren, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

zažigati [zažīgati zažīgam] nedovršni glagol

prižigati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

zažigati se [zažígati se zažíga se] nedovršni glagol

smoditi se, žgati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

znẹ́titi, -im, vb. pf. aufheizen, Meg., Mur., Mik.; z. ogenj, Trub., Dalm.; — (nam. vzn-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

žárək, -rka, adj. 1) glühend, Habd.-Mik.; žarki ogenj, žarko solnce, nebo, ogr.-C.; — žarko gledati, einen feurigen Blick haben, C., Z.; žarka barva, eine brennende Farbe, Cig.; — žarka bolečina, brennender Schmerz, Cig.; — 2) = žerek, von scharfem, bitterem Geschmack, ranzig, Cig., Jan., vzhŠt.-C., jvzhŠt.; žarko maslo, Cig., BlKr.; — herbe, Jan., Danj.-Mik.; Pelin, pelinkovec, Ti si žarko cvetje, Npes.-K.; — unfreundlich, bitter: žarke besede, Z.; komu žarke praviti, jemandem bittere Wahrheiten sagen, C.; žarko gledati koga, unfreundlich anblicken, vzhŠt.; žarko = bridko, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

žaríti, -ím, vb. impf. 1) glühend machen, Mur., Cig., Jan., Mik., Cig. (T.); kos gobe ž., Zora; — glühendroth machen, röthen, Cig.; večerno solnce žari hribe, Cig.; — ž. se, glühen, sich röthen; nebo se žari, es ist ein Schein am Himmel zu sehen, der Himmel röthet sich; oblaki se žarijo, Z.; nocoj se žari, jutri bo lepo; — žareč, glühend, glutstrahlend, feuerroth; žareč ogenj, žareče lice, žareč pogled; — 2) ž. (se), strahlen, Cig. (T.); žareča toplota, strahlend Wärme, Cig. (T.); — 3) an der Glut braten: žari se jed nad žarjavico, Vod. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

žérəc, -rca, m. der Fresser, Jan.; pastirji skačejo okolo ognja in kriče: Živi ogenj, jari žerec, kožoderec itd., Ščav.-Trst. (Nov.); — prim. Pjk. (Črt. 132.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

žerjavica [žerjȃvica] samostalnik ženskega spola

žerjavica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

žgati [žgáti žgȅm] nedovršni glagol

žgati

PRIMERJAJ: žgan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

živi ogel [žívi ọ̑gǝu̯] (živogel, živvogel) samostalniška zveza moškega spola

žerjavica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

žužek [žȗžǝk] samostalnik moškega spola

saje (od smolnatega lesa)

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

žveplenka [žveplẹ́nka] samostalnik ženskega spola

vžigalica, ki ima v vnetljivi glavici žveplo; žveplenka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

žveplę́nski, adj. schwefelig, vzhŠt.; ž. ogenj, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Število zadetkov: 251