2. aroma vina, ki spominja zlasti na cvetje, sadje
ETIMOLOGIJA: ↑cvet
čemáž čemážatudičémaž čémažasamostalnik moškega spola[čemáš čemáža]tudi[čémaš čémaža]
1. užitna rastlina s suličastimi listi in zvezdastimi belimi cvetovi v socvetju z vonjem po česnu; primerjaj lat.Allium ursinum; SINONIMI: divji česen, medvedji česen
1.1. ta rastlina, zlasti njeni listi, kot hrana, jed; SINONIMI: divji česen
ETIMOLOGIJA: < čremoš, sorodno hrv.srijȇmoš, srijȇmuš, srb.srȇmuš, rus.čeremšá, belorus.čaramšá < pslov.*čermъšь, *čermъša < ide.*kremus(i̯)o‑, *kermus(i̯)o‑, iz česar je še litov.kermùšė, angl.ramsons, bav. nem.Rams, gr.kremyon - več ...
čežána čežánesamostalnik ženskega spola[čežána]
gosta jed iz kuhanega, dušenega sadja, zlasti jabolk
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star.bav. nem.ziseunlein, kar označuje različne vrste omak in polivk, morda k lat.iuscellum‛juha’, glej ↑juha - več ...
2. ki je v zvezi s hruško
2.1. ki je iz hrušk ali vsebuje hruške
da1veznik I. v podredno zloženi povedi
1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
1.1.v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
1.2.v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
4.1.v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
5.1.v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
5.2.v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
6.1.v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
9.1.v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
9.2.v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
9.3.v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju
II.
1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus.da < pslov.*da < ide.*doh2- iz ide.*de-, *do-‛ta’, iz česar je še lat.dōnec‛dokler’, nem.zu‛k, pri, do’, angl.to - več ...
féta1 fétesamostalnik ženskega spola[féta]
mehki sir, ki zori v slanici, zlasti iz ovčjega, kozjega mleka, po izvoru iz Grčije; SINONIMI: feta sir
STALNE ZVEZE: feta sir ETIMOLOGIJA: prevzeto prek ngr.féta iz it.fetta‛rezina’
1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem
jélševec jélševcasamostalnik moškega spola[jéu̯ševəc]in[jélševəc]
1. iz zoologije večji sladkovodni rak s krepkim trupom in velikimi kleščami, ki koplje rove v bregove vodotokov; primerjaj lat.Astacus astacus
2. čokoladna slaščica kroglaste oblike, obdana z grenkim kakavovim prahom
STALNE ZVEZE: beli tartuf, črni tartuf ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it.tartufo, verjetno iz nar.lat.terrae *tūfer‛zemeljska goba’ iz lat.terra‛zemlja’ in osk. ali umbr.*tūfer k lat.tūber‛grba, grča, mavrah, goba’ - več ...
. živilski izdelek različnih oblik iz nekvašenega testa, ki se navadno skuha v vreli vodi, ali jed iz tega izdelka
1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem
večérja večérjesamostalnik ženskega spola[večérja]
obrok, ki se jé zvečer, ali uživanje tega obroka
STALNE ZVEZE: zadnja večerja ETIMOLOGIJA: = cslov.večerja, hrv., srb.vèčera, rus.večérja, češ.večeře < pslov.*večer̕a iz ↑večer