banditízem -zma m (ī) pojavljanje band in njihova zločinska dejavnost, razbojništvo: široko razpredeno omrežje banditizma / to ni več huliganstvo, to je banditizem / velemestna mladina je že okužena z banditizmom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bankomátski -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na bankomat; bankomatni: bankomatsko omrežje; bankomatsko poslovanje; Bojazen, da bi zlorabe nastale tudi na bankomatih NLB, ni tako majhna, saj ima banka največjo bankomatsko mrežo pri nas E (↑)bankomát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čezevrópski -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na različna evropska območja, jih povezuje, poteka čeznje; transevropski: čezevropski železniški koridor; čezevropsko prometno omrežje; Denarja načeloma ne bi smelo manjkati, kajti iz proračunske postavke za čezevropske prometnice je letno možno črpati okoli 700 milijonov evrov E iz čez Evrópo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
daljnovóden -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na daljnovod: daljnovodni drog / daljnovodno omrežje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
digitalizíran -a -o prid. (ȋ) pretvorjen v (elektronsko) obliko, ki je osnovana na zaporedju številk 0 in 1: digitalizirana glasba; digitalizirana oblika; digitalizirana slika; Slovensko telefonsko omrežje bo do konca leta v celoti digitalizirano E ↑digitalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
digitalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. pretvoriti podatke in informacije v (elektronsko) obliko, ki je osnovana na zaporedju številk 0 in 1: Računalniški strokovnjaki so listine digitalizirali kar na domoznanskem oddelku, kar nam je prihranilo precej tveganja v zvezi s prevozom ter zaščito gradiva 2. uvesti tehnologijo, ki temelji na taki pretvorbi: Šele leta 2001 je Telekom v celoti digitaliziral svoje telekomunikacijsko omrežje E ← nem. digitalisieren iz (↑)digitálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
distribucíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na distribucijo, razdeljevalen: distribucijsko in kinematografsko omrežje;
distribucijsko podjetje / distribucijske naprave
♦ mat. distribucijski zakon distributivnostni zakon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
distributíven -vna -o prid. (ȋ) ki opravlja distribucijo: slaba organizacija distributivnega aparata;
distributivno omrežje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dostopôvni -a -o prid. (ȏ) ki je v zvezi z dostopom: dostopovno omrežje; Boljša rešitev v okolju z več uporabniki je uporaba tako imenovanih dostopovnih točk, ki so nekakšni razdelilniki prometa E (↑)dostòp
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ékstranét -a m (ẹ̑-ẹ̑) rač. omrežje, ki ga uporabljajo uporabniki v več medsebojno povezanih organizacijah: Ekstraneti bodo odigrali pomembno vlogo pri povezovanju ponudnikov in uporabnikov, saj bodo 40 odstotkov elektronskega trga pomenili ravno ekstraneti E ← agl. extranet iz (↑)ekstra… + ↑nét
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
eléktričen -čna -o prid. (ẹ̑) - 1. nanašajoč se na elektriko:
- a) električni aparati, stroji; električni bojler, štedilnik, zvonec; električni motor; električna ključavnica, ura; električna svetilka; električna cestna železnica / električni stol v Združenih državah Amerike naprava za usmrčevanje obsojencev z električnim tokom; električna blazina blazina z električnim gretjem
- b) stroji na električni pogon; električni vžig; električna razsvetljava; električno ogrevanje, varjenje
- c) električni generator; električni števec; električni vod; električna napeljava; električno omrežje, stikalo; pog. električna centrala elektrarna
- č) električni pojavi, učinki; električna iskra / električni tok; električna energija, napetost
- 2. naelektren: če steklo drgnemo, postane električno
♦ agr. električni pastir žična ograja okoli pašnika, v kateri je električni tok; elektr. električni krog sklenjena pot, po kateri teče električni tok; električni naboj množina elektrine na naelektrenem telesu; električni potencial potencial v električnem polju; električna upornost lastnost snovi, da se upira prevajanju električnega toka; električno polje polje, v katerem delujejo električne sile; muz. električni instrumenti instrumenti, pri katerih se toni proizvajajo s pomočjo električnih naprav; strojn. dizel-električna lokomotiva lokomotiva z dizel generatorjem in elektromotorji na pogonskih oseh; dizel električna vleka; zool. električni skati s hrbtne strani sploščene morske ribe, ki proizvajajo električno napetost, Torpedinidae
eléktrično prisl.: električno negativen, pozitiven; električno poganjan, zvarjen; ta prostor je mogoče ogrevati edinole električno; sam.: pog. v službo se vozi z električno s tramvajem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
elektrifikacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na elektrifikacijo: elektrifikacijski načrti;
elektrifikacijska dela / elektrifikacijsko omrežje električno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
GSM -a in -- in gsm -a in -- [gẹesèm -êma] m (ȅ ȇ) krat. 1. manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; mobi1, mobilec, mobilnik, mobilni telefon, mobitel, prenosni telefon: kupiti nov GSM; poklicati po GSM-u; Predrzneži, ki so ga napadli, so zahtevali GSM, in ker jim ga ni takoj dal, so si ga vzeli sami 2. mobilno telekomunikacijsko omrežje, izdelano v skladu s svetlobnim standardom digitalne mobilne telefonije: GSM je digitalni sistem, ki ga je mogoče uporabljati v skoraj vseh državah E ← agl. GSM, kratica za g(lobal) s(ystem for) m(obile communications) 'svetovni sistem mobilnih komunikacij'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
GSM- [gẹesèm] prvi del zloženk (ȅ) ki se nanaša na mobilno telekomunikacijsko omrežje, izdelano v skladu s svetlobnim standardom digitalne mobilne telefonije: GSM-omrežje in omrežje GSM; GSM-aparat in aparat GSM; GSM-telefon in telefon GSM E ↑GSM
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
infomát -a m (ȃ) avtomat za dostop do različnih podatkov ter opravljanje nekaterih upravnih in drugih nematerialnih storitev: postaviti infomat; infomat z zaslonom na dotik; omrežje infomatov; Storitve, ki jih infomati ponujajo, so praktične informacije o zakonih, pridobivanju dokumentov, konzulatih, delu vlade, projektih E ↑ínfo… + (↑)(avto)mát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
informacíjskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na nove informacijske tehnologije, informacijske sisteme: informacijska infrastruktura; informacijske rešitve; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto E (↑)informácijainformacíjska ávtocésta -e -e ž (ȋ, ȃ-ẹ́) rač.
omrežje za hiter prenos podatkov: graditi informacijsko avtocesto; optična informacijska avtocesta; Internet je glavna informacijska avtocesta naše dobe
informacíjska drúžba -e -e ž (ȋ, ȗ)
družba s tako informacijsko infrastrukturo, ki omogoča dostopnost informacij vsakomur, na vsakem mestu in ob vsakem času: razvoj informacijske družbe; prehod v informacijsko družbo; direktorat za informacijsko družbo; Telekomunikacije so infrastruktura, ki kot javno dobro v dobi informacijske družbe močno vpliva na ekonomske in konkurenčne parametre gospodarstva
informacíjska revolúcija -e -e ž (ȋ, ú)
velika sprememba zaradi intenzivnega razvoja informacijske tehnologije v drugi polovici dvajsetega stoletja: Posledice razvoja tehnike ter industrijske in informacijske revolucije se najbolj kažejo v načinu in trajanju dela ter predvsem količini prostega časa
informacíjska vôjna -e -e ž (ȋ, ó)
razširjanje informacij prek medijev z namenom, da se zmanjša ugled nasprotnika v javnosti: Začela se je huda informacijska vojna, ki so jo vodili oligarhi prek ust in rok svojih novinarjev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ínternét1 -a m (ȋ-ẹ̑) 1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih; medmrežje (1), medomrežje (1): širokopasovni internet; uporabniki interneta; dostop do interneta; Naslednje leto, ko bo mogoče na podlagi elektronskega podpisa preveriti verodostojnost pošiljatelja, bomo lahko izpolnjen obrazec poslali kar prek interneta 2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; medmrežje (2), medomrežje (2), splet, svetovni splet: deskanje po internetu; Na tisoče navdušencev na internetu razvija gigantsko enciklopedijo, prodajno uspešnico, ki je tako rekoč zastonj E ← agl. internet, skrajšano iz internetwork iz (↑)inter… + network 'omrežje'ínternét2 -- v prid. rabi
internetni, internetski: internet kavarna; Očitno je konkurenca med ponudniki internet storitev v Sloveniji še vedno premajhna, saj se ob vse večji rasti uporabe širokopasovnega dostopa do interneta infrastruktura razvija vse prepočasi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
íntranét -a m (ȋ-ẹ̑) rač. računalniško omrežje za prenos informacij, podatkov znotraj kake organizacije, ki ga uporabljajo člani te organizacije: službeni intranet; V podjetju imajo vzpostavljen intranet, prek katerega poteka notranja komunikacija med zaposlenimi E ← agl. intranet iz (↑)intra… + ↑(ínter)nét
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ISDN -- in -ja in -a [isədənə̀ in iesdeèn in iesdẹèn -êna] m (ə̏; ȅ ȇ) krat. digitalno omrežje za prenos zvoka in podatkov po telefonskem kanalu: Monter je na zid pritrdil škatlico ISDN-ja E ← agl. ISDN, kratica za i(ntegrated) s(ervices) d(igital) n(etwork) 'celostne storitve prek digitalnega omrežja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ISDN- [isədənə̀ in iesdeèn in iesdẹèn] prvi del zloženk (ə̏; ȅ) ki se nanaša na digitalno omrežje za prenos zvoka in podatkov po telefonskem kanalu: ISDN-priključek in priključek ISDN; ISDN-telefonija in telefonija ISDN; ISDN-modem in modem ISDN E ↑ISDN
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
kábelski -a -o [bəl] prid. (á) nanašajoč se na kabel:- a) kabelska linija; vzpostaviti kabelsko zvezo / položiti kabelsko omrežje / kabelska izolacija / kabelski vod
- b) vozički s kabelsko vleko
- c) kabelska dolžina
♦ elektr. kabelski boben boben za navijanje kabla; kabelski plašč cevast sloj kabelske izolacije; kabelska armatura zunanji zaščitni sloji kabelskega plašča; navt. kabelska ladja ladja, opremljena za prevoz in polaganje podvodnih kablov; ptt kabelski jarek jarek, v katerega se položi kabel; kabelska cev cev za napeljavo in zaščito kabla v stavbi; kabelska kanalizacijska cev cev za napeljavo in zaščito kabla v zemlji; kabelska hišica zaprt prostor, v katerem se na podzemni ali podvodni kabel priključi nadzemni vod; kabelska (nosilna) vrv na oporišča obešena jeklena vrv, na katero se pritrdi nadzemni kabel; strojn. kabelski bager bager, pri katerem se viseče zajemalo premika po jekleni vrvi, razpeti čez strugo, dolino; kabelski žerjav žerjav, pri katerem se maček premika po jekleni vrvi, razpeti nad deloviščem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
kábelskiSSKJ -a -o prid. (á) kábelska televizíja -e -e ž (á, ȋ)
sistem prenosa televizijskih programov po kabelskem omrežju: operaterji kabelske televizije; koncesija za kabelsko televizijo; Ko ljudje seštejejo posamezne stroške za telefon, internet in kabelsko televizijo, ugotovijo, da je klasični kabel že dražji in ponuja manj od drugih
kábelski ínternét -ega -a m (á, ȋ-ẹ̑)
tehnologija, ki za prenašanje podatkov z interneta uporablja kabelsko televizijsko omrežje: dostop do kabelskega interneta; Edina alternativa pri ponudbi širokopasovnega interneta je kabelski internet, ki je na voljo le naročnikom kabelske televizije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
kablírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. žarg. položiti, napeljati kabel: kablirali so telefonsko in telegrafsko omrežje
- 2. ptt sporočiti po kablu: kablirala mu je o bratovi smrti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
kanalizacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kanalizacijo: kanalizacijska dela;
kanalizacijska inštalacija / kanalizacijske cevi; kanalizacijsko omrežje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
kanálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kanal: kanalski smrad / kanalski odtok / kanalske cevi; kanalska mreža kanalsko omrežje
♦ teh. kanalska sušilnica sušilnica, pri kateri se snov, ki se suši, pomika skozi sušilno komoro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
klícniSSKJ -a -o prid. (ȋ) klícni dostòp -ega -ópa m (ȋ, ȍ ọ́)
vzpostavitev povezave do interneta prek telefonskega omrežja na zahtevo uporabnika: klicni dostop do interneta; omrežje s klicnim dostopom; Klicni dostop do interneta danes uporablja le tisti, ki za širokopasovni dostop nima tehničnih možnosti ali dovolj denarja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
krajéven tudi krájeven -vna -o prid. (ẹ̄; á) nanašajoč se na kraj: seznaniti se s krajevnimi navadami;
poznati krajevne potrebe;
krajevne razmere / urediti krajevni promet; krajevni vlak, vodovod / krajevne padavine / krajevni praznik praznik, povezan s kakim pomembnim dogodkom iz zgodovine, zlasti iz narodnoosvobodilne vojne // krajevni ljudski odbor [KLO] prva leta po 1945 organ državne oblasti v kraju; krajevni urad upravni organ občinske skupščine zunaj njenega sedeža; krajevna skupnost samoupravna skupnost, v kateri so združeni delovni ljudje in občani naselja, dela naselja ali več povezanih naselij // krajevno ime / majhna, velika krajevna oddaljenost
♦ astr. krajevni čas po krajevnem poldnevniku merjeno trajanje; lingv. krajevni odvisnik odvisni stavek, ki izraža kraj dejanja nadrednega stavka; krajevni prislov; ptt krajevno telefonsko omrežje omrežje, ki povezuje s centralo telefonske priključke v določenem kraju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
mèdkrajéven -vna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki je, poteka med kraji: krajevni in medkrajevni promet / medkrajevni telefonski pogovori; medkrajevna telefonska centrala, zveza // ki povezuje več krajev: medkrajevni avtobusi
♦ ptt bližinski medkrajevni telefonski promet promet med kraji na ožjem področju; medkrajevno telefonsko in telegrafsko omrežje omrežje, v katerem se vzpostavljajo telefonske in telegrafske zveze med posameznimi krajimèdkrajévno prisl.: klicati koga medkrajevno; sam.: pog. ta telefonistka dela na medkrajevni v medkrajevni telefonski centrali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
medmréžje -a s (ẹ̑) 1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih; internet (1), medomrežje (1), net: elektronsko medmrežje; svetovno medmrežje; dostop do medmrežja; Z nenehnim širjenjem števila uporabnikov svetovnega računalniškega omrežja – interneta oziroma medmrežja – vsak dan vznikajo tudi najrazličnejši informativni servisi 2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; internet (2), medomrežje (2), splet, svetovni splet: brskati po medmrežju; uporabniki medmrežja; Občinska volilna komisija mestne občine Slovenj Gradec je preverila razširjenost medmrežja E po zgledu agl. internet iz (↑)mréža
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
medmréžni -a -o prid. (ẹ̑) ki je v zvezi s svetovno povezavo računalnikov v omrežje; medomrežni (2): medmrežni umetnik; medmrežna telefonija; Besedilo leksikona je še dokaz več, da je slovenščina prav tako kot angleščina izrazno močan jezik medmrežnega globalizma 21. stoletja E ↑medmréžje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
mèdomréžje -a s (ȅ-ẹ̑) 1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih; internet (1), medmrežje (1), net: dostop do medomrežja; povezovanje ljudi v svetovno računalniško medomrežje; Internet ali po slovensko medomrežje je danes gotovo najbolj razširjeno sredstvo za računalniške komunikacije na daljavo 2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; internet (2), medmrežje (2), splet, svetovni splet: brskati po medomrežju; spletne strani medomrežja; uporabniki medomrežja; Če nekaj podjetij medsebojno poveže svoje intranete, nastane internet, medomrežje, ne pa tudi Internet E po zgledu agl. internet iz (↑)med… + (↑)omréžje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
mèdomréžni -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) 1. ki je v zvezi s skupino avtomatskih krajevnih telefonskih omrežij, vezanih na isto glavno centralo: medomrežni klic; medomrežni pogovor; Cena minute medomrežne povezave iz fiksnega omrežja v mobilna omrežja in obratno je znana 2. ki je v zvezi s svetovno povezavo računalnikov v omrežje; medmrežni: medomrežna knjigarna; V načrtu imajo izdajanje revije in pripravo medomrežne strani E ↑mèdomréžje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
mobílniSSKJ -a -o prid. (ȋ) mobílna híša -e -e ž (ȋ, í)
hiša, navadno počitniška, ki jo je mogoče odpeljati na drugo lokacijo: Gasilci se še vedno spopadajo s tremi požari, ki so v štirih dnevih uničili približno tisoč domov, od več milijonov dolarjev vrednih vil do mobilnih hiš
mobílna telefoníja -e -e ž (ȋ, ȋ)
prenašanje govora, sporočil z mobilnim telefonom; prenosna telefonija: operater mobilne telefonije; uporabnik mobilne telefonije; Še vedno ni jasno, ali sploh in koliko mobilna telefonija ogroža naše zdravje
mobílni telefón -ega -a m (ȋ, ọ̑)
manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; GSM (1), mobi1, mobilec, mobilnik, mobitel, prenosni telefon: Planinca je rešil mobilni telefon, saj je po padcu sam poklical reševalce
mobílno omréžje -ega -a s (ȋ, ẹ̑)
brezžično omrežje radijskega signala, prek katerega deluje mobilni telefon: analogno ali digitalno mobilno omrežje; cena minute pogovora iz fiksnega v mobilno omrežje; Za nižje cene pogovorov med obema mobilnima omrežjema bi moral biti dosežen konsenz obeh operaterjev
mobílno straníšče -ega -a s (ȋ, í)
navadno premično stranišče, zlasti na gradbiščih in javnih prireditvah, ki namesto vode učinkuje z dezinfekcijsko tekočino za razkuževanje in nevtralizacijo vonjav; kemično stranišče, prenosno stranišče: Na koncertu na prostem so postavili več mobilnih stranišč
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
mréža -e ž (ẹ́) - 1. izdelek iz prekrižanih niti, vrvi, žice, med katerimi so okenca, luknjice: delati, plesti mrežo; ograditi z mrežo; gosta, redka, tanka mreža; kovinska, žična mreža; mreža iz viter, vrvi; okenca, zanke mreže / pajek prede, razpreda mrežo pajčevino
// priprava iz tega izdelka, ki se uporablja za lov, zlasti rib: izdelovati, krpati, sušiti mreže; nastaviti, razpeti, vleči mreže; vreči mrežo v vodo; ujeti v mrežo; zajeti ribe z mrežami; najlonske mreže / ribiška mreža
// navadno s prilastkom priprava iz tega izdelka sploh: zamenjati mreže v čistilniku; presejati pesek skozi mrežo; postelja s kovinsko mrežo z mrežasto kovinsko podlago za žimnico, blazino; nesla je kovček in mrežo torbo iz mreže
// napeti gugalno mrežo; lasna, ležalna mreža; kovana okenska mreža; mreža za listje; mreža zoper komarje - 2. navadno s prilastkom kar je po obliki podobno mreži: narediti mrežo iz testa; papir s črtno mrežo / pod seboj je videl mrežo cest in velike stavbe; mreža gubic ob očeh; pajčevinasta mreža oblakov; modrikasta mreža žil / pesn.: mreža dežja; gledati skozi mrežo solz
- 3. s prilastkom poti, kanali, napeljave s pripadajočimi objekti na določenem področju; omrežje: daljnovodna, električna, kanalska mreža; razdelilna mreža za plin; železniška mreža / publ., z oslabljenim pomenom izboljšati cestno mrežo ceste
- 4. s prilastkom objekti, stvari za kako dejavnost, načrtno razporejeni na določenem področju: izpopolniti gostinsko mrežo; organizirati knjigotrško mrežo; gosta meteorološka mreža; preskrbovalna, trgovska mreža / mreža poštnih nabiralnikov, semaforjev, osnovnih šol / publ. odkriti v družbeni stvarnosti celo mrežo zakonitosti cel sistem
// med seboj povezane, načrtno razporejene osebe, organi, ki opravljajo kako dejavnost: vzpostaviti obveščevalno, poverjeniško mrežo; odkriti, zajeti tihotapsko, vohunsko mrežo / mreža agentov, dopisnikov / razširjati letake po svoji mreži - 5. nav. mn., ekspr., navadno v zvezi z dobiti, nastavljati, ujeti kar omogoča, da kdo koga zvijačno privabi, pridobi: nastavlja mu mreže; izmotal se je iz njenih mrež; dobil ga je v svoje mreže; ujel se je v ljubezenske mreže
● publ. domačini so večkrat potresli, zatresli mrežo dali gol; ekspr. policija je razpenjala mrežo čez vso deželo povsod je imela svoje zaupnike, vse je nadzirala; ekspr. povsod je imel razpredene svoje mreže povsod si je pripravil ugodne okoliščine, razmere za dosego določenega cilja; publ. vratar je rešil mrežo preprečil gol; ekspr. padel je policiji v mrežo policija ga je odkrila, ujela; ekspr. biti za mrežo biti zaprt (v ječi)
♦ agr. koreninska mreža vse korenine ene rastline; čeb. matična mreža pregrada, ki loči plodišče od medišča; matična rešetka; elektr. mreža elektroda med anodo in katodo elektronke; mrežica; svinčena mreža v svinčevem akumulatorju z aktivno snovjo; fiz. uklonska mreža množica ozkih, vzporednih in med seboj enako razmaknjenih rež za merjenje valovne dolžine in opazovanje spektra valovanja; geogr. stopinjska mreža iz poldnevnikov in vzporednikov na zemeljski obli; geom. mreža telesa v ravno ploskev razgrnjena mejna ploskev telesa; mat. mreža sistem črt ali točk v ravnini ali prostoru; množica z določeno urejenostjo; funkcijska mreža sistem črt, ki ponazarja dva tipa funkcij; logaritemska mreža funkcijska mreža, ki temelji na dveh logaritemskih skalah; min. ploskovna mreža ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi v kaki ravnini ali njen grafični prikaz; prostorska mreža ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi ali njen grafični prikaz; papir. milimetrska mreža iz vodoravnih in navpičnih črt, med katerimi so milimetrske razdalje; rib. globinska mreža ki je postavljena v globino; stoječa mreža ki se postavi na določenem območju; viseča mreža stoječa mreža, ki ne leži na dnu; vlačilna mreža ki se razpeta vleče po morskem dnu; šport. mreža del gola ali koša iz prepletenih vrvi; priprava iz prepletenih vrvi, ki pri odbojki, tenisu in badmintonu loči obe polovici igrišča; igra na mreži pri tenisu, odbojki igra, pri kateri igralec odbija ali udarja žogo v bližini mreže ali nad njo; tekst. mreža tkanina z večjimi ali manjšimi luknjicami med nitmi; voj. zaporna mreža žična ovira v vodi pred vhodi v pristanišča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
naftovóden -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na naftovod: naftovodna črpalka / naftovodno omrežje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
napájati -am nedov. (ā) - 1. dajati živali vodo: napajati krave, ovce; napajajo dvakrat na dan / gnati živino napajat; napajati se na potoku, pri studencu
- 2. nav. ekspr. v veliki količini dajati piti (alkoholno pijačo): sam ne pije, druge pa napaja; napajala sta jo z vinom in žganjem / gostili in napajali so jih ves teden
- 3. nav. ekspr. dajati, dovajati čemu vodo: izvir je tako močen, da bi lahko napajal celo mesto; dolino napaja široka reka / cvetlice je napajala samo rosa
- 4. dovajati gorivo, vodo, potrebno za delovanje, obratovanje: napajati parni kotel; letalo se napaja pred poletom / napajati toplarno s plinom oskrbovati
// elektr. dovajati električno energijo: elektromotor napajajo baterije; jedrska elektrarna bo napajala celotno mestno omrežje; napajati oddajnik / naprave se hitro napajajo
● knjiž., ekspr. napaja jih močna vera v lastne sile in sposobnosti jim daje moč, energijo
♦ metal. napajati ulitek dovajati v livno votlino tekočo litino, da ne nastane lunker
napájati se knjiž., ekspr. zajemati, dobivati iz česa: realizem se je napajal pri vrelcu resničnega življenja / že stoletja se mladi rod ob pravljicah napaja z lepoto in fantazijo
// naslajati se, uživati: kako se napaja duša ob teh glasovih; željne oči so se napajale ob veseli otroški igri
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
nét -a m (ẹ̑) pog. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih in filmskih; internet, medmrežje (1), medomrežje (1): Net se je razvil v največjo svetovno zbirko glasbe in filmov, največjo prednost pa omogoča dostop do vsega kulturno-zabavnega programa izza domače mize E ← agl. net, okrnjeno iz ↑ínternét
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
nizkonapétosten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na nizko napetost: nizkonapetostno električno omrežje / nizkonapetostni izolator, kabel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
odjemálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) oseba v odnosu do osebe, pri kateri navadno redno kupuje ali naroča določene storitve: imeti, izgubiti, obdržati odjemalce;
glavni, stalni odjemalci;
odjemalci knjig;
nova čistilnica ima veliko odjemalcev
♦ elektr. odjemalec električne energije na električno omrežje priključeni porabnik električne energije // knjiž. uporabnik: število odjemalcev kulturnih dobrin se veča; odjemalec sodobne umetnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
omréžen -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na omrežje 1: omrežna popravila / dežurna omrežna služba / omrežni električni tok
♦ elektr. omrežna frekvenca; omrežna napetost; ptt avtomatska (telefonska) omrežna skupina skupina avtomatskih krajevnih telefonskih omrežij, vezanih na isto glavno centralo; rad. omrežni transformator transformator, ki spreminja omrežno napetost v napetost, potrebno za delovanje naprave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
omreževátiSSKJ -újem nedov. (á ȗ) povezovati v omrežje, vzpostavljati omrežje na določenem območju: V sodelovanju z računalniškim podjetjem je vlada začela omreževati državo E ↑omréžiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
omréžitiSSKJ -im dov. (ẹ́ ẹ̑) povezati v omrežje, vzpostaviti omrežje na določenem območju: omrežiti in med seboj povezati vsa večja mesta; Omrežiti računalnik ni čisto enostavna zadeva, najprej je za to treba odpreti računalnik in namestiti omrežno kartico E ↑omréžje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
omréžje -a s (ẹ̑) - 1. s prilastkom poti, kanali, napeljave s pripadajočimi objekti na določenem področju: električno, vodovodno omrežje; železniško omrežje je gosto / omrežje prekopov / okvara na telefonskem omrežju / z oslabljenim pomenom izboljšati cestno omrežje ceste
♦ elektr. razdelilno omrežje za razdelitev električne energije odjemalcem; ptt krajevno telefonsko omrežje ki povezuje s centralo telefonske priključke v določenem kraju; medkrajevno telefonsko in telegrafsko omrežje - 2. s prilastkom objekti, stvari za kako dejavnost, načrtno razporejeni na določenem področju: računalniško, trgovsko, zdravstveno omrežje / omrežje šol
// redko med seboj povezane, načrtno razporejene osebe, organi, ki opravljajo kako dejavnost; mreža: organizirati obveščevalno omrežje / omrežje sodelavcev - 3. knjiž. (kovana okenska) mreža: omrežje na oknih banke, zapora / okensko omrežje
- 4. knjiž., redko, navadno s prilastkom kar je po obliki podobno mreži; mreža: omrežje žilic na roki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
omréžjeSSKJ -a s (ẹ̑) strežniki in osebni računalniki, povezani s posebno strojno in programsko opremo: Dandanes je stalna povezanost računalnika v omrežje nuja za marsikatero opravilo na delovnem mestu, pa naj gre za povezavo z internetom ali pa le za zvezo s strežnikom v podjetju E iz o(b) mréži
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
omrežnína -e ž (ī) plačilo za uporabo elektroenergetskega omrežja: omrežnina za gospodinjske uporabnike; cene omrežnin; dvig omrežnine; Spremembe omrežnin različno vplivajo na končne cene električne energije E (↑)omréžje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
operatêrSSKJ -ja m, živ. (ȇ) 1. podjetje, ki svojim naročnikom omogoča dostop do televizijskih, radijskih programov, uporabo telefonskih, internetnih storitev: kabelski operater; operater mobilne telefonije; Povsem normalno je, da operaterji mobilnih telekomunikacij za klice znotraj svojega omrežja ponujajo nižje cene kot za klice v stacionarno omrežje oziroma v omrežje drugega mobilnega operaterja 2. podjetje, ki skrbi za organizirano javno razdeljevanje električne energije, plina: Energetski zakon določa, da dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja opravlja bodisi javno podjetje bodisi pravna oseba E ← nem. Operateur, frc. opérateur iz (↑)operátor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ožílje -a s, rod. mn. ožílij tudi ožílj (ȋ) žile telesa ali dela telesa: imeti zoženo ožilje / krvno ožilje
♦ anat. arterijsko ožilje // ekspr., s prilastkom poti, kanali, napeljave s pripadajočimi objekti na določenem področju; omrežje: električno, železniško ožilje; prometno ožilje naselja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
pajčevína in pájčevina -e ž (í; ȃ) - 1. nit, skupek na določen način razporejenih niti, ki jih dela pajek: pajek dela, prede pajčevino; ometati pajčevine v sobi; muha se je ujela v pajčevino; prepresti okno s pajčevino
● ekspr. lačen sem, da se mi pajčevine delajo po želodcu zelo; publ. pajčevina daljnovodov omrežje, mreža - 2. publ., z rodilnikom kar ovira, zmanjšuje jasnost, preglednost česa: raztrgati pajčevino laži; odmotavati pajčevine spomina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
parovóden -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na parovod: parovodna cev / parovodno omrežje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
pasôvniSSKJ -a -o prid. (ō) ki ima določen obseg porabe: pasovna energija; Odjemalci s stalnim pasovnim odjemom imajo povsod v svetu nižjo ceno od tistih, ki energijo uporabljajo intervalno, po potrebi E (↑)páspasôvno financíranje -ega -a s (ō, ȋ)
redno namensko financiranje delovanja v javnih neprofitnih ustanovah: Za bolonjsko reformo piše, da je bila zasnovana na veliki gospodarski rasti, izvajati pa smo jo začeli v času recesije, in da bi potrebna sredstva zanjo morali zagotoviti s pasovnim financiranjem
pasôvna širína -e -e ž (ō, í) rač.
količina prenosa podatkov na časovno enoto: razpoložljiva pasovna širina; zagotovljena pasovna širina; zakup pasovne širine; Omrežje Ethernet je deljeno omrežje – celotno pasovno širino (10 ali 100 Mb/s) v omrežju si vsi uporabniki delijo med seboj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
peer-to-peer -- cit. [pír-tu-pír] v prid. rabi (ȋ-ȋ) ki se nanaša na omrežje, sistem enakovrednih računalnikov, zlasti za izmenjevanje datotek, ki jih vsak uporabnik deli z vsakim drugim: peer-to-peer omrežje in omrežje peer-to-peer; Raziskave kažejo, da se odjemalci, ki odkrijejo ugodnosti izmenjave glasbe s peer-to-peer tehnologijo in skladiščenja glasbe v novih elektronskih formatih, praviloma ne vračajo k starim medijem E ← agl. peer-to-peer, dobesedno 'enak enakemu', iz peer 'kdor je na isti stopnji po starosti, izobrazbi ali položaju' iz (↑)pár
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
plinovóden -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na plinovod: plinovodna cev / plinovodno omrežje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
plínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na plin:- a) plinski ovoj okrog nebesnega telesa
- b) plinski števec; plinski vod; plinska napeljava, pipa; plinska peč, svetilka; plinska vrtina; plinsko omrežje / avtomobili na plinski pogon; plinska zmes za motor; plinsko gorivo; plinsko varjenje / plinski gorilnik; plinski termometer; plinska bomba bomba, polnjena s strupenim plinom; plinska celica celica za usmrtitev s plinom, zlasti v koncentracijskih taboriščih; plinska maska maska, ki varuje dihalne organe pred strupenimi plini in parami
♦ elektr. plinska elektronka elektronka, katere električne lastnosti so bistveno odvisne od ionizacije plina v njej; plinska žarnica; fiz. plinski laser; plinska konstanta konstanta, ki povezuje med seboj tlak, temperaturo, prostornino in maso razredčenega plina v ravnovesnem stanju; med. plinski prisad huda okužba z nabiranjem plina v tkivu; metal. plinski mehur droben mehurček plina v ulitkih kot livarska napaka; strojn. plinsko olje iz nafte pridobljeno tekoče gorivo za motorje; teh. plinski generator naprava za proizvajanje plinastega goriva iz trdnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
pod predl. - I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pód- (ọ̑)
- 1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k spodnji strani česa ali dosege takega položaja
- a) ne da bi nastal neposreden dotik: zlezel je pod mizo; stopiti pod streho / poglej pod mizo / spustiti rokav pod komolec / v zvezi do pod se rabi rodilnik voda sega do pod kolena
- b) tako da nastane neposreden dotik: pod kozarec je podložil krožnik; postavi pručko pod noge; rokoborec je spravil nasprotnika podse / podstavek za pod vazo
- c) tako da ostane zgoraj samo površina: potopil se je globoko pod vodo / dati knjigo pod klop na polico klopi
- č) tako da tisto, kar ostane zgoraj, obdaja, ovija, pokriva: otroka je stisnila pod plašč; zlesti pod odejo / jopica za pod suknjič
// za izražanje premikanja, usmerjenosti v nižji položaj v bližini česa ali dosege takega položaja: pot vodi pod vrh hriba / priti do pod klanca
- 2. za izražanje prikrivanja, posrednega predstavljanja: kdo se je skril pod ta psevdonim
// publ. za izražanje mesta, na katero pride predmet pri sistematičnem nameščanju, razvrščanju: knjigo vpiši pod št. 2.500 / prestopek spada pod člen 8 obravnava ga člen 8; to vprašanje gre pod točko 2 naj se obravnava pri drugi točki - 3. za izražanje nedosežene mere, stopnje: življenjski standard je padel pod minimum; tečaj dolarja je zdrknil pod doslej najnižjo vrednost; zjutraj je temperatura padla pod minus pet stopinj
- 4. za izražanje podreditve, prehoda v odvisnost: priti pod tujo oblast; polk je prišel pod poveljstvo sposobnega starešine; pog. Cezar je spravil podse pol Evrope je osvojil, si je podredil
// publ. priti pod pritisk javnega mnenja, pod vpliv koga / postaviti straže pod strogo nadzorstvo / vzeti pod svoje varstvo - 5. redko za izražanje približevanja časovni meji; proti: pod jesen se začnejo zbirati lastovke; pride pod večer / star. moderna je nastopila pod konec stoletja
- II. z orodnikom
- 1. za izražanje položaja na spodnji strani česa
- a) ne da bi obstajal neposreden dotik: vedriti pod drevesom; metla je pod mizo; letalo kroži pod oblaki; otrok se skriva pod posteljo / opomba pod črto / epicenter potresa je bil pod mestom
- b) tako da obstaja neposreden dotik: blazino ima pod glavo; knjiga leži pod zvezki / sneg škriplje pod nogami / svetilka visi pod stropom / podstavek pod vazo
- c) tako da ostane zgoraj samo površina: plavati pod vodo; krt rije pod zemljo / tisoč metrov pod morjem pod morsko gladino
// knjige ima pod klopjo na polici klopi - č) tako da tisto, kar ostane zgoraj, obdaja, ovija, pokriva: pod jopičem ima volneno srajco; ostati pod odejo; vas leži pod globokim snegom
// za izražanje nižjega položaja v bližini česa: travnik leži pod cesto; stati pod oknom; počivati pod vrhom / vas pod hribom; boji pod Moskvo; potok pod vasjo / pod komolcem ima brazgotino / njiva pod mlinom nižje ob potoku
- 2. za izražanje prikrivanja, posrednega predstavljanja: kaj razumeš pod to besedo; potuje pod tujim imenom; ta proces je znan pod izrazom elektroliza; roman je izšel pod naslovom Jesen; objavlja pod psevdonimom / pod pretvezo naklonjenosti; pod videzom poštenosti / ekspr. izkoriščal ga je pod krinko prijateljstva / ladja plove pod tujo zastavo je vpisana v ladijski vpisnik tuje države
// publ. za izražanje mesta, na katerem je predmet pri sistematičnem nameščanju, razvrščanju: brošuro najdeš pod signaturo A 22; ta slika je razstavljena pod št. 333 ima številko 333
// pod točko dve so obravnavali delitev osebnih dohodkov pri drugi točki - 3. za izražanje nedosežene mere, stopnje: ni vstopnic pod trideset dinarjev; otroci pod desetimi leti / stanje vode je pod normalo; letošnja januarska temperatura je pod dolgoletnim povprečjem / igrati pod svojimi zmožnostmi / pog. deset stopinj pod ničlo minus deset stopinj
- 4. za izražanje odvisnosti, podrejenosti: vojska je pod sposobnim poveljnikom; seja pod predsedstvom maršala Tita / pog. pod seboj ima deset delavcev vodi deset delavcev; publ. orkester pod taktirko znanega dirigenta / pod nadzorstvom učitelja; odpeljati pod stražo / pod vsestransko zaščito / pog. aparat je še pod garancijo
- 5. za izražanje razmer, časa, v katerem se kaj dogaja: tako je bilo pod Avstrijo; pod Napoleonom se je zelo okrepila narodna zavest južnih Slovanov; pod fašistično okupacijo je bilo hudo
- 6. za izražanje sredstva ali orodja, s katerim se opravlja dejanje: opazovati pod mikroskopom; ohladiti se pod prho / trava pada pod koso / star. končati pod mečem biti obglavljen
// za izražanje (fizikalne) energije, ki omogoča delovanje sredstva, stroja: omrežje je pod napetostjo; lokomotiva je pod paro - 7. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: opotekati se pod težkim bremenom; jez je popustil pod pritiskom vode; steklo se zdrobi pod udarcem / pod radovednimi pogledi sosedov je vsa zardela
// za izražanje nagiba, razloga, zaradi katerega se kaj dogaja: ravnati pod vplivom družbe, mamil / publ.: aretiran je pod obtožbo; ukrepati pod silo razmer, pod vtisom dogodkov - 8. za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: delati pod slepečo svetlobo / kupovati pod ugodnimi pogoji; pod takimi pogoji ni mogoče gospodariti; dam ti knjigo pod pogojem, da jo kmalu vrneš / ekspr. četa se umika pod točo krogel
// za izražanje merila, vodila: meriti pod pravim kotom; reflektorja sta nameščena pod različnimi koti / kajenje je pod kaznijo prepovedano; izpovedati pod prisego / publ. pod tem zornim kotom, vidikom
// za izražanje načina, kako dejanje poteka: operirati pod narkozo; delati pod stalnim pritiskom
● evfem. zelo je bolan, vse gre podenj malo in veliko potrebo opravlja v posteljo; ekspr. tako pod nič pa tudi ni brez vrednosti; pog. pod noge je še zmeraj lepa ima lepe noge; tukaj piha pod noge v noge; pod častjo mu je, da bi prosil preponosen je; opombe navaja pod črto na koncu strani pod tekstom; žarg., med. bolnika imajo pod kisikom umetno mu dovajajo kisik; ekspr. že dolgo je pod ključem je zaprt v ječi; ekspr. njegov članek je pod kritiko slab, nekvaliteten; ekspr. plaz ga je pokopal pod seboj zasul
♦ agr. saditi pod motiko seme ali sadiko dati v jamico, izkopano z motiko; šport., pri košarki skok pod košem; prim. podnoč, podvečer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
povezováti -újem nedov. (á ȗ) - 1. z vezanjem dajati skupaj, združevati: povezovati lase; povezovati listine s trakom / povezovati žito v snope / povezovati šopek z vezanjem delati
// delati, da je kaj- a) skupaj, združeno: naselje povezuje cestno omrežje; predsoba povezuje vse stanovanjske prostore; državi se povezujeta s predorom / povezovali so ulice starega dela mesta / časovno povezovati dogodke; pren. čustveno, notranje povezovati
- b) z orodnikom v kaki zvezi, odvisnosti: povezovati mesto z okolico / povezovati pouk s prakso
- 2. nav. ekspr. delati, da kdo sodeluje s kom, zlasti na političnem področju: povezovati mladince s člani komunistične partije; z menoj se je povezoval že pred vojno
povezujóč -a -e: povezujoči gibi rok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
prekópen -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prekop: prekopno omrežje / prekopni stroški
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
prenôsen -sna -o prid. (ó ō) - 1. ki se da prenesti, prenašati: vojaki so uporabljali prenosne ovire iz bodeče žice; prenosna stena / prenosni pisalni stroj / ta nakaznica ni prenosna
- 2. ki omogoča prenašanje: prenosni mehanizem, trak, valj; prenosna veriga; prenosno in distribucijsko omrežje / hrbtni mozeg je samostojno prenosno središče
♦ fin. prenosni nalog pismeno naročilo komu, da prenese določen znesek z računa naročniku na račun naslovnika; prenosno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se prepiše poslovni dogodek iz dnevnika na konte
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
preprégati -am nedov. (ẹ̄) - 1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: prepregati z nitmi
- 2. ekspr. biti, obstajati
- a) načrtno razporejen na kakem področju: takrat električno omrežje še ni prepregalo dežele
- b) na kaki površini: oblaki prepregajo nebo / knjiž. mesečina preprega polje
- 3. rastoč (mrežasto)
- a) prekrivati: divja trta preprega zidovje
- b) se širiti v čem: korenine vedno globlje prepregajo zemljo
● ekspr. lase ji že prepregajo srebrne niti začenja siveti
- 4. menjavati, zamenjavati vprežno žival: hlapci so prepregali in kričali; prepregati konje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
prikljúček -čka m (ȗ) - 1. naprava brez lastnega pogona, ki se priključi na kaj: ima veliko kmetijskih strojev in priključkov; vrtalni stroj s priključki / traktorski priključki; priključki za mešalec
- 2. del napeljave od omrežja do porabnika: zgraditi priključke; priključek na mestni plinovod že gradijo / dobiti električni, telefonski, vodovodni priključek
// priprava na tem delu, s katero se naprave priključijo na omrežje: vodovodni priključek je montiran v kleti; v kuhinji je priključek za vodovodno pipo in odtok; poiskati priključek za radio in televizijo
// priprava na kaki stvari za priključitev česa: fotoaparat ima priključek za bliskovno luč; montirati na avtomobilu priključek za prikolico; pregledati in popraviti bo treba priključek za dimne cevi - 3. cesta, proga ali del ceste, proge, ki povezuje drugo cesto, progo z glavno cesto, progo: priključki bodo kmalu končani; peljati po priključku; cestni, železniški priključek; zgraditi priključek na glavno progo, za novo naselje
// kraj, prostor, kjer se taka cesta, proga priključi na drugo cesto, progo: hiša stoji blizu priključka - 4. priključitev: navodila za priključek prikolice / dovoliti priključek na električno omrežje / priključek ozemlja / sledi priključek leve noge k desni / narediti priključek priključiti
● publ. k upravni zgradbi so zgradili še priključek prizidek; publ. v priključku je navedel še nekatere važne podatke v dodatku, pripisu
♦ elektr. daljinski priključek priprava, s katero se priključi računalniški terminal na računalniški sistem; grad. priključek (zidu) mesto, kjer se k enemu zidu priključi drug zid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
priključítev -tve ž (ȋ) glagolnik od priključiti: priključitev pluga / priključitev na električno omrežje / priključitev ozemlja drugi državi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
prikljúčiti -im dov. (ú ȗ) - 1. z namestitvijo povezovalne naprave povezati s čim: pod klancem so vlaku priključili še eno lokomotivo; priključiti prikolico k avtomobilu, na avtomobil; priprava se priključi k vlečnemu vozilu
- 2. povezati z omrežjem: strokovnjak jim je priključil pomivalni stroj; priključiti plinski štedilnik, televizor / priključiti motor vklopiti, vključiti; grelec se avtomatično priključi
// povezati s čim sploh: priključiti stransko cesto na glavno; priključiti peč na dimnik; priključiti se na električno omrežje, plinovod, toplovod
// začeti dovajati: plačati smo morali dolg, da so nam spet priključili električni tok - 3. narediti, da postane kaj sestavni del kake enote: četo so priključili brigadi; podjetju bodo priključili več manjših obratov; nekaj krajev so priključili k sosednji občini / samovoljno priključiti zasedeno ozemlje / publ.: kuhinji so priključili še shrambo prizidali; teh živali ne moremo priključiti opicam uvrstiti mednje; prošnji je treba priključiti različne priloge dodati
- 4. šport. dati nogo k drugi nogi: naredimo korak z desno nogo, levo pa priključimo / kot povelje priključi naredi vrsto strnjeno
prikljúčiti se začeti biti skupaj s kom: priključiti se gruči, pogrebnemu sprevodu / priključil se je otrokom, ki so se igrali na dvorišču / zakaj se nam nisi priključil nisi šel z nami
// začeti opravljati isto dejavnost kot kdo drug, navadno za skupen cilj; pridružiti se: priključiti se upornikom / priključili so se osvobodilnemu gibanju
● zastar. nič neprijetnega se mi ni priključilo zgodilo, pripetilo; publ. vsi so se priključili njegovemu mnenju soglašali z njim
prikljúčen -a -o: nestrokovno priključen aparat; peč je priključena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
računálniškiSSKJ -a -o prid. (ȃ) računálniška ígrica -e -e ž (ȃ, ȋ)
igra, pri kateri igralec navadno z igralno palico, s pritiskanjem na tipke tipkovnice upravlja s podobami na zaslonu, ki jih ustvarja računalniški program; videoigra, videoigrica: igrati računalniške igrice; Če šolar med počitnicami postane žrtev zasvojenosti z računalniškimi igricami, bo imel ob začetku novega šolskega leta resne težave
računálniška mréža -e -e ž (ȃ, ẹ́)
povezava vozliščnih in osebnih računalnikov: lokalna računalniška mreža; svetovna računalniška mreža; Preko računalniških mrež lahko današnji koncerni, ki bi bili prej nevodljivi, usklajujejo delo več sto tisoč sodelavcev
računálniška písmenost -e -i ž (ȃ, ȋ)
obvladanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter poznavanje nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: Danes se je prag računalniške pismenosti rahlo dvignil
računálniška simulácija -e -e ž (ȃ, á)
virtualna, računalniška predstavitev predvidene, potencialne situacije, dogodka, abstraktnega modela, pripravljena zlasti v eksperimentalne, raziskovalne namene: Kljub najsodobnejšim računalniškim simulacijam ostajajo podnebni pojavi včasih uganka
računálniška tomografíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (1): preiskava z računalniško tomografijo; Znanstveniki upajo, da bi lahko zdravniki že v dveh letih z računalniško tomografijo dobivali natančne podatke o kakovosti pacientovih kosti
računálniška umétnost -e -i ž (ȃ, ẹ́)
umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje računalnik: mednarodni festival računalniške umetnosti; Umetnik slovenskega rodu je eden svetovnih pionirjev računalniške umetnosti, razpoznaven pa je predvsem po uporabi računalnika kot sredstva za umetniško izražanje
računálniški tomográf -ega -a m (ȃ, ȃ)
naprava za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (2): Bolnišnica je dobila najsodobnejši računalniški tomograf, ki prikaže tridimenzionalno sliko pljuč in daje več informacij
računálniški tomográm -ega -a m (ȃ, ȃ)
rentgenska slika organov v različnih presekih, sestavljena s pomočjo računalnika; CT1 (3): Sumila sem na metastazo, kar pa smo z računalniškim tomogramom ovrgli
računálniški vírus -ega -a m (ȃ, ȋ)
računalniški program, ki se je sposoben razmnoževati in širiti z enega računalnika na drugega, pogosto z namenom povzročati škodo: Kakor pravijo statistike razvijalcev protivirusnih programov in podobne tehnologije, je število znanih računalniških virusov že preseglo milijon, vsak dan pa se pojavi 20.000 novih škodljivih programov
računálniško jezikoslôvje -ega -a s (ȃ, ȏ)
večdisciplinarno znanstveno področje, ki se ukvarja s statističnim ali na pravilih slonečim modeliranjem naravnih jezikov z računalniškega vidika: Na področju ustvarjanja nacionalnih korpusov je ravno računalniško jezikoslovje tisto, ki zavzema vedno bolj pomembno mesto v okviru jezikoslovnih raziskav
računálniško omréžje -ega -a s (ȃ, ẹ̑)
sistemi, naprave, ki so med seboj povezani zaradi izmenjavanja podatkov, informacij: brezžična računalniška omrežja; postavitev računalniškega omrežja; Zmogljiva računalniška omrežja naj bi prevzela vlogo današnjih samostojnih računalnikov
računálniško opismenjevánje -ega -a s (ȃ, ȃ)
učenje, pridobivanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: program računalniškega opismenjevanja; delavnice za računalniško opismenjevanje; Spodbujanje računalniškega opismenjevanja lahko prinese konkretne rezultate in izboljša zaposljivost prihodnjih iskalcev zaposlitve
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
rádiodifuzíja -e ž (ā-ȋ) rad. - 1. dejavnost, ki se ukvarja z javnosti namenjenim oddajanjem zvočnih sporočil po radijskih valovih: napredek na področju radiodifuzije in televizije
- 2. omrežje radijskih oddajnih postaj za tako dejavnost: prireditev bo prenašala radiodifuzija; jugoslovanska radiodifuzija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
rádiotelevizíjski tudi rádiotelevízijski -a -o prid. (ā-ȋ; ā-í) nanašajoč se na radiotelevizijo: radiotelevizijski oddajnik;
radiotelevizijska postaja;
radiotelevizijsko omrežje / radiotelevizijski delavci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
razdelílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razdeljevanje: razdelilna črta / razdelilni načrt / razdelilna mreža za plin
♦ avt. razdelilna kapa vrhnji del razdelilnika; elektr. razdelilna doza; razdelilna omara omari podobna naprava za razdeljevanje električne energije na posamezne tokokroge; razdelilna postaja postaja za razdeljevanje električne energije v omrežju; razdelilno omrežje omrežje za razdelitev električne energije odjemalcem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
razpréči -préžem dov., razprézi razprézite in razprezíte; razprégel razprégla; nam. razpréč in razprèč (ẹ́) - 1. odpeti vprežno žival: razpreči konje / razpreči voz
- 2. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: razpreči trto po zidu / knjiž. razpreči spise po mizi razpostaviti
// ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: razpreči telegrafsko omrežje po državi
razpréči se - 1. rastoč (mrežasto) prekriti: plevel se je razpregel po njivi
- 2. ekspr. pojaviti se na kaki površini: po nebu so se razpregli sivi oblaki; pren. njihova moč se je razpregla čez vso Evropo
razpréžen -a -o: razprežen konj; plevel, razprežen po njivi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
razprédati -am nedov. (ẹ̄) - 1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: razpredati žične ovire pred bunkerjem / pajek razpreda pajčevino
// ekspr. delati, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: razpredati električno omrežje po državi - 2. ekspr. premišljevati: dolgo je razpredal sam pri sebi, kaj naj stori / razpredati misel
- 3. ekspr. govoriti, pripovedovati: na dolgo in široko so razpredali o tem
razprédati se - 1. rastoč (mrežasto) prekrivati: trnje se razpreda po skalah
- 2. ekspr. biti, obstajati
- a) načrtno razporejen na kakem področju: na vse strani se razpredajo jarki
- b) na kaki površini: temni oblaki se razpredajo po nebu
// biti, nahajati se v prostoru: po pobočju so se razpredale meglice / povsod se razpreda tišina
razpredajóč -a -e: šli so po poti, razpredajoč dalje svoje misli o tem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
razprégati -am nedov. (ẹ̄) - 1. odpenjati vprežno žival: razpregati konje
- 2. ekspr. delati, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: razpregati cestno omrežje po deželi
razprégati se rastoč (mrežasto) prekrivati: grmovje se razprega od meje do meje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
razprêsti -prêdem in razprésti -prédem dov., stil. razprèl razprêla in razpréla (é; ẹ́) narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: razpresti žične ovire pred bunkerjem / pajek je razpredel mreže po vseh kotih // ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: razpresti gosto železniško omrežje po deželi / razpresti obveščevalno mrežo po vsem mesturazprêsti se in razprésti se - 1. rastoč (mrežasto) prekriti: divja trta se je razpredla po zidovju
// rastoč (mrežasto) razširiti se v čem: korenine so se gosto razpredle v zemlji - 2. ekspr. pojaviti se
- a) načrtno razporejen na kakem področju: ta organizacija se je razpredla po vsem svetu
- b) na kaki površini: po nebu so se razpredli oblaki
// biti, pojaviti se v prostoru: po dolini so se razpredle meglice / tišina se je razpredla po prostoru
razpredèn -êna -o in razpréden -a -o: jarki, gosto razpredeni po dolini; pajčevine so bile razpredene po vseh kotih; dobro razpredena trgovina
● ekspr. povsod je imel razpredene svoje mreže povsod si je pripravil ugodne okoliščine, razmere za dosego določenega cilja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
razvéjati1 -am dov. (ẹ̑) razvejiti: nekatere rastline razvejajo korenine tik pod površjem / deblo se razveja / medicina se je v teh letih zelo razvejalarazvéjan -a -o: jelen ima velike razvejane rogove; razvejana bukev; razvejano telefonsko omrežje
♦ min. razvejani kristali kristali, ki imajo vejasto obliko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
réčen1 -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na reko: rečni tok;
rečna struga / rečni pesek; rečna usedlina; rečna voda / rečni in morski ribolov; rečna ladja; rečno pristanišče / rečne ptice, želve
♦ geogr. rečni otok; rečni režim povprečno spreminjanje višine vodne gladine reke med letom; rečna erozija; rečno omrežje ali rečni sistem reka z vsemi pritoki; zool. rečni ostriž; rečni piškur
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
rekonstruírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. iz posameznega dela, podatka na podlagi sklepanja predstaviti si kako celoto: na podlagi najdene kosti rekonstruirati izumrlo žival / rekonstruirati dogodek, vsebino
// ponovno narediti, sestaviti kako celoto, obnoviti: iz izkopanih črepinj jim je uspelo rekonstruirati staro vazo / natančno rekonstruirati besedilo / v spominu rekonstruirati podobo domače hiše
♦ jur. rekonstruirati nesrečo prizadevati si ustvariti take okoliščine, v kakršnih se je zgodila nesreča - 2. narediti, da kaj slabega, neustreznega postane boljše, primernejše; preurediti, prenoviti: rekonstruirati cesto, električno omrežje / rekonstruirati obrat, podjetje
- 3. spremeniti sestavo: rekonstruirati vlado
rekonstruíran -a -o: rekonstruirana cesta; stavba je rekonstruirana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
satelítski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na satelit: sporočati podatke satelitski postaji;
satelitsko omrežje / satelitski oddajnik / satelitski televizijski prenos; satelitska navigacija / satelitske države so podprle svojo zaveznico
♦ urb. satelitsko mesto, naselje samostojno mesto, naselje v bližini velikega mesta, od katerega je gospodarsko, kulturno, prometno odvisno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
telefón -a m (ọ̑) - 1. sredstvo za prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo: izumiti telefon; zgodovina telefona / pogovarjati se po telefonu; povezati kraje s telefonom / pošta, telegraf, telefon [ptt]
- 2. napeljava za tako prenašanje govora: napeljati telefon v hišo, vas / kopati jarek za telefon
- 3. električna naprava za tako prenašanje govora: izdelovati telefone; priključiti telefon na centralo; slušalka, vilice telefona / telefon zvoni, ekspr. poje; telefon ne dela, knjiž. je gluh, ekspr. mrtev; telefon je zaseden; zapreti telefon s položitvijo slušalke na vilice narediti, da se zveza prekine; zavrteti telefon številke številčnice te naprave z namenom vzpostaviti zvezo; pridi k telefonu, pog. na telefon; javiti se na telefon [tel.] 361 772; govoriti v telefon v slušalko te naprave; številka telefona klicna številka
● pog. pridi, telefon te kliče nekdo te kliče po telefonu, želeč govoriti s teboj; pog. pridi, telefon imaš telefonski poziv; pog. podražiti telefon enoto telefonskega pogovora; telefonsko naročnino; priključitev telefona na javno telefonsko omrežje; hišni telefon telefonski sistem, omejen na hišo, stavbo; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze; ekspr. na drugi strani telefona se oglasi otroški glas telefonske zveze
♦ igr. igrati se telefon otroško igro, pri kateri zadnji naglas pove prej po vrsti šepetano besedo; ptt brezžični telefon; glavni telefon na centralo neposredno vezan telefon, preko katerega se veže stranski telefon; interni telefon priključen na zasebno telefonsko centralo; naročniški telefon telefon naročnika, priključen na javno telefonsko omrežje; stranski telefon priključen na telefonsko centralo preko glavnega telefona; voj. poljski telefon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
telefónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na telefon: telefonski kabel;
telefonski priključek;
telefonska centrala;
telefonsko omrežje / telefonski aparat; telefonska govorilnica / telefonski pogovor; telefonska zveza / telefonski naročnik / telefonski imenik abecedni seznam telefonskih naročnikov z njihovimi telefonskimi številkami in naslovi // (telefonska) slušalka
♦ ptt (telefonski) dvojček vsak od dveh telefonskih naročniških aparatov, ki sta s posebno pripravo priključena na isti vod; cestni telefonski stebriček naprava ob cesti v obliki stebrička z vgrajenim telefonom za klic v sili; telefonska številka klicna številkatelefónsko prisl.: telefonsko sporočiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
telegráfski -a -o prid. (ȃ) - 1. nanašajoč se na telegraf, brzojaven: telegrafski drog, kabel / telegrafska centrala; telegrafsko omrežje / telegrafski znak; telegrafsko sporočilo / telegrafski promet / telegrafski naročnik / telegrafski aparat
♦ ptt telegrafski oddajnik, sprejemnik oddajnik, sprejemnik, ki posreduje sporočila s kodiranimi znaki; sinhronski (telegrafski) sistem sistem, pri katerem se v oddajnem in sprejemnem aparatu mehanizmi vrtijo z isto hitrostjo, sinhrono - 2. ekspr., navadno v zvezi s slog, stil zelo zgoščen, jedrnat: v telegrafskem slogu napisan odgovor / obnoviti zgodbo v telegrafskem stilu
telegráfsko prisl.: telegrafsko sporočiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
télemedicínski -a -o prid. (ẹ̑-ȋ) ki se nanaša na telemedicino: V načrtu je slovensko telemedicinsko omrežje za pulmološke bolnike in bolnike z alergijami E ↑télemedicína
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
têlnét -a m (ȇ-ẹ̑) nekdaj zelo uporabljan način omrežne povezave med uporabnikovim računalnikom in oddaljenim strežniškim računalnikom: Verjetno vam vaš ponudnik dostopa do interneta ponuja tudi možnost uporabe programa telnet, s katerim se iz daljne tujine preselite na domači strežnik in z njim delate E ← agl. Telnet, skrajšano iz Tel(ecommunication) net(work) 'telekomunikacijsko omrežje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
toplovóden -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na toplovod: toplovodno omrežje / toplovodna voda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
tvítati -am nedov. (ȋ) uporabljati družabno omrežje Twitter: Nisem na Facebooku in ne tvitam E ↑tvít
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
UMTS- [uemteès in uemtẹès] prvi del zloženk (ȅ) ki se nanaša na sistem mobilnih telekomunikacij, ki omogoča hitrejši in kakovostnejši prenos podatkov: UMTS-aparat in aparat UMTS; UMTS-tehnologija in tehnologija UMTS; UMTS-omrežje in omrežje UMTS E ↑UMTS
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
usenet -a cit. [júznét] m (ȗ-ẹ̑) uporabniško omrežje, ki v obliki hierarhično urejenih sporočil omogoča izmenjavo stališč in informacij na določeno temo: Usenet je še vedno dejaven, toda njegov pomen je z razvojem svetovnega spleta močno upadel E ← agl. Usenet iz (Unix) use(r) net(work) 'mreža uporabnikov Unixa'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
vodovóden -dna -o prid (ọ̄) nanašajoč se na vodovod: vodovodna cev, pipa / vodovodno omrežje / vodovodni inštalater / vodovodna voda
♦ bot. vodovodna cev cev za prevajanje vode in v njej raztopljenih rudninskih snovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
vročevóden -dna -o (ọ̄) pridevnik od vročevod: vročevodno omrežje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
žárkast -a -o prid. (ȃ) podoben obliki žarkov, izhajajočih iz središča na vse strani: risati žarkaste črte / ekspr. imela je žarkaste gubice okrog oči / ekspr. na nebu so migljale žarkaste zvezde
♦ elektr. žarkasto omrežje omrežje, ki žarkasto poteka od elektrarne, razdelilne postaje do odjemalcevžárkasto prisl.: poti se žarkasto razhajajo; žarkasto razporejene bodice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
želézniški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na železnico: železniški nasip, usek;
železniški pragi, tiri;
elektrificirati, graditi železniške proge;
železniško križišče / železniška signalizacija / železniški most; železniški nadvoz; železniški prehod kraj, prostor, kjer se križata železniška proga in cesta, pot // železniški promet; železniško omrežje / železniški vagon; železniška postaja osrednja stavba in njej pripadajoči objekti in naprave, ob katerih se ustavljajo vlaki // železniška nesreča / železniška služba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.