alográfska oporóka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

dédni naslòv -ega -ôva m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

dedováti dedújem in dédovati dédujem nedovršni glagol [dedováti] in [dédovati] ETIMOLOGIJA: ↑ded

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

dispozitívna lístina -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ênostránski právni pôsel -ega -ega -sla m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

holográfska oporóka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

in testamentum ruptum -- -- --

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

izrécni preklíc oporóke -ega -a -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

izrédna oporóka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

jávna oporóka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kodicílna klávzula -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

konzulárna oporóka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kšaft [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

oporoka, testament

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

lastnorôčna oporóka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Medičejka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Medičejke samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
pripadnica italijanske plemiške rodbine
IZGOVOR: [medičêjka], rodilnik [medičêjke]
BESEDOTVORJE: Medičejkin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

mednárodna oporóka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

molčéči preklíc oporóke -ega -a -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

naknádno razveljávljena oporóka -- -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

naročīti -ím dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nèdopústna oporóka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nèveljáven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
ki ni veljaven: neveljavna oporoka, pogodba / nepravilno izpolnjene glasovnice so neveljavne / znamka je neveljavna ne velja več

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nèveljávna oporóka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Nobelov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Nobelova Nobelovo pridevnik
IZGOVOR: [nobélou̯], ženski spol [nobélova], srednji spol [nobélovo]
ZVEZE: Nobelova nagrada

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

notárska oporóka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

notárski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na notarje: notarska pisarna / notarski kandidat; opravljati notarski poklic / notarska listina, oporoka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

oporóka -e ž (ọ̑)
izjava, zlasti pisna, s katero kdo določi dediča, dediče: napraviti, preklicati oporoko; umreti brez oporoke; v oporoki zapustiti; imenovati koga za izvršitelja oporoke / pisna, ustna oporoka / dedovati po oporoki; pren. Prešernova pesniška oporoka
♦ pravn. izpodbiti oporoko s tožbo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

oporóka -e ž (ọ̑) napraviti ~o; dedovati po ~i; v ~i zapustiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

oporóka -e ž
izjava, zlasti pisna, s katero kdo določi dediča, dedičepojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

oporọ̑ka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

oporǫ̑ka, f. das Testament.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

oporóka -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

oporoka (narediti oporoko) gl. izročiti

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

oporoka gl. testament

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

oporóka na ládji -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

oporóka na letálu -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ovréči ovŕžem dov., ovŕzi ovŕzite in ovrzíte; ovŕgel ovŕgla (ẹ́ ȓ)
1. ugotoviti in pokazati, da je kaj neresnično, nepravilno, neutemeljeno: ovreči dejstvo, dokaz, očitek, pomislek, trditev / njegovo razlago, teorijo so ovrgli jo zanikajo, ne priznajo / ovreči plan ne sprejeti; knjiž. ovrgli so vse stare navade opustili, odpravili / star. dve vreči pšenice so mu ovrgli izvrgli
// pravn. dokazati neresničnost, nepravilnost, neutemeljenost česa: ovreči oporoko, pogodbo; sodbo je sodišče druge stopnje ovrglo
2. star. negativno oceniti: njegovo dejanje so ovrgli vsi sosedje / roman je kritika ovrgla
3. star. vreči, dati: okoli debla so ovrgli slamo / ovrgel si je nahrbtnik oprtal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

písna oporóka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

písna oporóka pred príčami -e -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ponarejêna oporóka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

porọ́čati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

poročīti1 -ím dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

pórok porọ́ka m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

poslédnja vólja -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

právni pôsel za primér smŕti -ega -sla -- -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

priporočīti -ím dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

prístna oporóka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

razročílọ, n. poslednje r. = oporoka, das Testament, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

rédna oporóka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

róka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

samorôčen in samoróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄)
zastar. lastnoročen: samoročne opombe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

simultána oporóka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

skúpna oporóka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

sódna oporóka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Svečanostna funkcija
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin ritual function oziroma cautionary function , ki na področju dednega prava označuje eno od 4 obličnostnih zahtev za slovesen potek sklenitve oporoke, in sicer z namenom, da bi zapustnik in vsi ostali navzoči razumeli, kaj oporoka pomeni in kakšne so njene posledice. Poimenovanja v smislu obredna funkcija , ritualna funkcija , ceremonialna funkcija ne pridejo v poštev, ker bi vsebinsko označevale nekaj drugega. Svečana funkcija se ne sliši pravilno. Vsebinsko bi bila ustrezna termina solemnitetna funkcija in svečanostna funkcija . Ali je dovoljena uporaba pridevnika svečanosten ? Kateri ustreznik je po vašem mnenju najprimernejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

šaft, f. = oporoka, Dalm., Kast.; — prim. bav. geschäft = Testament, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

testamènt -ênta m (ȅ é)
izjava, zlasti pisna, s katero kdo določi dediča, dediče; oporoka: brati testament; napraviti, preklicati testament; ovreči testament / pisni, ustni testament; pren. pisateljev umetniški testament
♦ rel. Novi testament drugi del Svetega pisma, ki obsega obdobje po Kristusovem nastopu; Nova zaveza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

testamènt -ênta m (ȅ é) oporoka: narediti ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

testamȅnt -énta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

testamènt, -énta, m. = oporoka, das Testament.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

testament -a m oporoka, testament: ſo ſe bili sazheli preperat, inu praudat sa volo teſtamenta rod. ed. ǀ teſtament tož. ed. odprejo ga prebereio, vſaki ſyn je hotel erb biti ǀ shlahta bodo djali de terbei testament tož. ed. ſturiti ǀ neopraulash, kar je v' Teſtamenti mest. ed. sapovedala ǀ njega ozha, inu mati v'teſtamenti mest. ed. mu ſo ſapovedali ← nem. Testament ← lat. testamentum ‛pričevanje’; → Novi testament, → Stari testament

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

testamènt -ênta m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

testament ► testaˈment -a in teštaˈment -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

teštamèntom tudi teštamènt -a m
1. oporoka, testament: Teſtament ABC 1725, A3b; Alberta je Kráo v-Testamentomi za szvojega naszlednika posztavo KOJ 1848, 53
2. nova, stara zaveza: Ár ete pehár je Nouvi Teſtamentom vu mojoi ker-vi TF 1715, 44; Nouvi Zákon ali Testamentom KŠ 1771, A1a; Nouvi Teſtamentom BKM 1789, 3b; eto je pehár nouvoga Teſtamentoma TF 1715, 39; toie moja kerv Novoga Teſtamentoma SM 1747, 39; História sztároga Testamentoma KM 1796, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ústna oporóka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

veléti -ím dov., vêlel (ẹ́ í)
1. izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazati: velel je gostu vstopiti; cesar veli kočijažu ustaviti / elipt. veleti vojakom v napad
// star., v medmetni rabi izraža voljo govorečega, da uresniči ukaz, željo nadrejenega, gosta: kaj velite, prosim; odnesi to. Kot velite
2. nedov. in dov., nav. 3. os. izraža nujnost določenega ravnanja, dejanja glede na kaj: tako veli oporoka, ukaz / tako mi veli dolžnost, ekspr. srce / star. vera veli ljubezen zapoveduje
3. nedov. in dov., star. praviti, reči: koruzi velijo Belokranjci debelača; upravičeno se mu veli junak / velim se Janez Sever imenujem se, pišem se
// v sedanjem času praviti, glasiti se: tako veli pesem, pregovor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

veljáven -vna -o prid., veljávnejši (á ā)
1. ki ima pravno moč: veljaven predpis, zakon / veljavna oporoka; zaradi nepravilnosti volitve niso veljavne / sodba še ni veljavna / veljavna igralna, športna pravila
2. ki zaradi določenega dejstva, lastnosti zagotavlja naslovniku, uporabniku kako pravico: veljaven potni list; vozovnica je veljavna en dan / veljavno plačilno sredstvo
// ki po odločitvi pristojne osebe, organa obvezuje koga, da upošteva določeno dejstvo: veljaven cenik; vozni red ni več veljaven
3. ki se zaradi dobrih, primernih lastnosti upošteva, uporablja: veljavne metode raziskovanja; veljavne norme vedenja
4. ki je v skladu z resničnostjo: absolutno veljavna resnica
5. ki ima zaradi cenjenih, spoštovanja vrednih dejstev, lastnosti vpliv, ugled: veljaven človek, kmet; biti doma iz veljavne hiše / francoščina ni več tako veljavna kot nekdaj / družbeno veljaven

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

veljávni -a -o prid.
ki ima pravno moč
SINONIMI:
poslov.-uprav. polnoveljavni

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

vnaprêj izrážena vólja -- -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

vojáška oporóka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

volȋtəv, -tve, f. 1) die Wahl; — 2) zadnja v. = oporoka, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

vzajémna oporóka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

zahtévati -am nedov. in dov.
1.
kaj izražati, izraziti odločno mnenje, da osebek kaj dobi ali da kdo kaj naredi
SINONIMI:
knj.izroč. postulirati, knj.izroč. terjati, knj.izroč. zaterjati
2.
kaj izraža, da je kaj tako, da je nujno, potrebno to, kar izraža dopolnilo
SINONIMI:
publ. klicati, ekspr. kričati, knj.izroč. terjati, ekspr. vpiti2
3.
nav. 3. os. izraža nujnost določenega ravnanja, dejanja glede na kaj
SINONIMI:
veleti, velevati, knj.izroč. narekovati, knj.izroč. terjati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

zasébna oporóka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

zdrávstvena oporóka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Število zadetkov: 74