eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
dedováti dedújem in dédovati dédujem nedovršni glagol [dedováti] in [dédovati] 1. dobivati premoženje v last po umrlem, zlasti sorodniku
2. dobivati, prevzemati od staršev, prednikov kako telesno, duševno lastnost, nagnjenje
3. ekspresivno dobivati, prevzemati od predhodnikov
ETIMOLOGIJA: ↑ded
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nèveljáven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
ki ni veljaven: neveljavna oporoka, pogodba / nepravilno izpolnjene glasovnice so neveljavne / znamka je neveljavna ne velja več
notárski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na notarje: notarska pisarna / notarski kandidat; opravljati notarski poklic / notarska listina, oporoka
oporóka -e ž (ọ̑)
izjava, zlasti pisna, s katero kdo določi dediča, dediče: napraviti, preklicati oporoko; umreti brez oporoke; v oporoki zapustiti; imenovati koga za izvršitelja oporoke / pisna, ustna oporoka / dedovati po oporoki; pren. Prešernova pesniška oporoka
♦ pravn. izpodbiti oporoko s tožbo
ovréči ovŕžem dov., ovŕzi ovŕzite in ovrzíte; ovŕgel ovŕgla (ẹ́ ȓ) 1. ugotoviti in pokazati, da je kaj neresnično, nepravilno, neutemeljeno: ovreči dejstvo, dokaz, očitek, pomislek, trditev / njegovo razlago, teorijo so ovrgli jo zanikajo, ne priznajo / ovreči plan ne sprejeti; knjiž. ovrgli so vse stare navade opustili, odpravili / star. dve vreči pšenice so mu ovrgli izvrgli// pravn. dokazati neresničnost, nepravilnost, neutemeljenost česa: ovreči oporoko, pogodbo; sodbo je sodišče druge stopnje ovrglo 2. star. negativno oceniti: njegovo dejanje so ovrgli vsi sosedje / roman je kritika ovrgla 3. star. vreči, dati: okoli debla so ovrgli slamo / ovrgel si je nahrbtnik oprtalovŕžen -a -o:
ovrženi dokazi; ovržena oporoka, trditev
samorôčen in samoróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄) zastar. lastnoročen: samoročne opombe samorôčno in samoróčno
prislov od samoročen: samoročno napisana oporoka
// sam, brez tuje pomoči: samoročno ga je želel premagati
testamènt -ênta m (ȅ é) izjava, zlasti pisna, s katero kdo določi dediča, dediče; oporoka: brati testament;
napraviti, preklicati testament;
ovreči testament / pisni, ustni testament; pren. pisateljev umetniški testament
♦ rel. Novi testament drugi del Svetega pisma, ki obsega obdobje po Kristusovem nastopu; Nova zaveza
veléti -ím dov., vêlel (ẹ́ í) 1. izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazati: velel je gostu vstopiti;
cesar veli kočijažu ustaviti / elipt. veleti vojakom v napad // star., v medmetni rabi izraža voljo govorečega, da uresniči ukaz, željo nadrejenega, gosta: kaj velite, prosim; odnesi to. Kot velite 2. nedov. in dov.,
nav. 3. os. izraža nujnost določenega ravnanja, dejanja glede na kaj: tako veli oporoka, ukaz / tako mi veli dolžnost, ekspr. srce / star. vera veli ljubezen zapoveduje3. nedov. in dov.,
star. praviti, reči: koruzi velijo Belokranjci debelača;
upravičeno se mu veli junak / velim se Janez Sever imenujem se, pišem se// v sedanjem času praviti, glasiti se: tako veli pesem, pregovor velèč -éča -e:
veleč, naj ga počakajo, steče nazaj
veljáven -vna -o prid., veljávnejši (á ā) 1. ki ima pravno moč: veljaven predpis, zakon / veljavna oporoka; zaradi nepravilnosti volitve niso veljavne / sodba še ni veljavna / veljavna igralna, športna pravila 2. ki zaradi določenega dejstva, lastnosti zagotavlja naslovniku, uporabniku kako pravico: veljaven potni list;
vozovnica je veljavna en dan / veljavno plačilno sredstvo // ki po odločitvi pristojne osebe, organa obvezuje koga, da upošteva določeno dejstvo: veljaven cenik; vozni red ni več veljaven 3. ki se zaradi dobrih, primernih lastnosti upošteva, uporablja: veljavne metode raziskovanja;
veljavne norme vedenja 4. ki je v skladu z resničnostjo: absolutno veljavna resnica 5. ki ima zaradi cenjenih, spoštovanja vrednih dejstev, lastnosti vpliv, ugled: veljaven človek, kmet;
biti doma iz veljavne hiše / francoščina ni več tako veljavna kot nekdaj / družbeno veljaven veljávno prisl.:
veljavno odločati z večino glasov
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
MedičejkaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
pripadnica italijanske plemiške rodbine
IZGOVOR: [medičêjka], rodilnik [medičêjke]
BESEDOTVORJE: Medičejkin
NobelovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [nobélou̯], ženski spol [nobélova], srednji spol [nobélovo]
ZVEZE: Nobelova nagrada
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
oporóka -e ž (ọ̑) napraviti ~o; dedovati po ~i; v ~i zapustiti
testamènt -ênta m (ȅ é) oporoka: narediti ~
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
oporóka -e
ž izjava, zlasti pisna, s katero kdo določi dediča, dediče
zahtévati -am
nedov. in dov.1.
kaj izražati, izraziti odločno mnenje, da osebek kaj dobi ali da kdo kaj naredi 2.
kaj izraža, da je kaj tako, da je nujno, potrebno to, kar izraža dopolnilo 3.
nav. 3. os. izraža nujnost določenega ravnanja, dejanja glede na kaj
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
naročīti -ím dov.
oporọ̑ka -e ž
porọ́čati -am nedov.
poročīti1 -ím dov.
pórok porọ́ka m
priporočīti -ím dov.
róka -e ž
testamȅnt -énta m
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
oporǫ̑ka, f. das Testament.
razročílọ, n. poslednje r. = oporoka, das Testament, C.
šaft, f. = oporoka, Dalm., Kast.; — prim. bav. geschäft = Testament, Levst. (Rok.).
testamènt, -énta, m. = oporoka, das Testament.
volȋtəv, -tve, f. 1) die Wahl; — 2) zadnja v. = oporoka, Svet. (Rok.).
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
teštamèntom tudi teštamènt -a m
1. oporoka, testament: Teſtament ABC 1725, A3b; Alberta je Kráo v-Testamentomi za szvojega naszlednika posztavo KOJ 1848, 53
2. nova, stara zaveza: Ár ete pehár je Nouvi Teſtamentom vu mojoi ker-vi TF 1715, 44; Nouvi Zákon ali Testamentom KŠ 1771, A1a; Nouvi Teſtamentom BKM 1789, 3b; eto je pehár nouvoga Teſtamentoma TF 1715, 39; toie moja kerv Novoga Teſtamentoma SM 1747, 39; História sztároga Testamentoma KM 1796, 3
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
kšaft [
]
samostalnik moškega spolaoporoka, testament
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
testament -a m oporoka, testament: ſo ſe bili sazheli preperat, inu praudat sa volo teſtamenta rod. ed. ǀ teſtament tož. ed. odprejo ga prebereio, vſaki ſyn je hotel erb biti ǀ shlahta bodo djali de terbei testament tož. ed. ſturiti ǀ neopraulash, kar je v' Teſtamenti mest. ed. sapovedala ǀ njega ozha, inu mati v'teſtamenti mest. ed. mu ſo ſapovedali ← nem. Testament ← lat. testamentum ‛pričevanje’; → Novi testament, → Stari testament
Pravni terminološki slovar
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
alográfska oporóka -e -e ž
dédni naslòv -ega -ôva m
dispozitívna lístina -e -e ž
ênostránski právni pôsel -ega -ega -sla m
holográfska oporóka -e -e ž
in testamentum ruptum -- -- --
izrécni preklíc oporóke -ega -a -- m
izrédna oporóka -e -e ž
jávna oporóka -e -e ž
kodicílna klávzula -e -e ž
konzulárna oporóka -e -e ž
lastnorôčna oporóka -e -e ž
mednárodna oporóka -e -e ž
molčéči preklíc oporóke -ega -a -- m
naknádno razveljávljena oporóka -- -e -e ž
nèdopústna oporóka -e -e ž
nèveljávna oporóka -e -e ž
notárska oporóka -e -e ž
oporóka -e ž
oporóka na ládji -e -- -- ž
oporóka na letálu -e -- -- ž
písna oporóka -e -e ž
písna oporóka pred príčami -e -e -- -- ž
ponarejêna oporóka -e -e ž
poslédnja vólja -e -e ž
právni pôsel za primér smŕti -ega -sla -- -- -- m
prístna oporóka -e -e ž
rédna oporóka -e -e ž
simultána oporóka -e -e ž
skúpna oporóka -e -e ž
sódna oporóka -e -e ž
testamènt -ênta m
ústna oporóka -e -e ž
vnaprêj izrážena vólja -- -e -e ž
vojáška oporóka -e -e ž
vzajémna oporóka -e -e ž
zasébna oporóka -e -e ž
zdrávstvena oporóka -e -e ž
Črnovrški dialekt
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
oporoka (narediti oporoko) gl.
izročiti
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
testament ► testaˈment -a in teštaˈment -a m
Terminološka svetovalnica
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Svečanostna funkcija
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin ritual function oziroma cautionary function , ki na področju dednega prava označuje eno od 4 obličnostnih zahtev za slovesen potek sklenitve oporoke, in sicer z namenom, da bi zapustnik in vsi ostali navzoči razumeli, kaj oporoka pomeni in kakšne so njene posledice. Poimenovanja v smislu obredna funkcija , ritualna funkcija , ceremonialna funkcija ne pridejo v poštev, ker bi vsebinsko označevale nekaj drugega. Svečana funkcija se ne sliši pravilno. Vsebinsko bi bila ustrezna termina solemnitetna funkcija in svečanostna funkcija . Ali je dovoljena uporaba pridevnika svečanosten ? Kateri ustreznik je po vašem mnenju najprimernejši?
Število zadetkov: 74