Tiskanje

písati in pisáti píšem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo delati črke navadno na gladki površini
/Počasi/ je že pisal.

2.

kdo pisno izdelovati kaj / o čem
Snov si /prizadevno in z neverjetno voljo/ piše (v notes).

3.

v posplošenem pomenu kdo umetniško ustvarjati kaj / o čem
(Svojim domačim) je pisal roman (za spomin).

4.

kdo znati, obvladati kaj
Govori in piše kar tri jezike.

5.

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo priznati kaj
Nadur (mu) niso hoteli pisati.

6.

iz jezikoslovja kdo znati pisno izražati kaj
Določene besede /lahko/ pišemo /narazen ali skupaj/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

písati se in pisáti se píšem se nedovršni glagol, stanjski (lastnostni) glagol

kdo imenovati se
Zdaj se /drugače/ piše.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

čečkáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja, slabšalno

1.

kdo nerazločno, grdo pisati brez pravega namena
Otroci radi /veliko/ čečkajo (po zidovih).

2.

kdo nerazločno, nezainteresirano pisati kaj / o čem
Nekaj si /prizadevno in z neverjetno voljo/ čečka (v notes).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

kováti kújem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj z udarci ali strojno oblikovati, obdelovati koga/kaj
Železo so kovali /v dolge, tanke palice/.

2.

kdo/kaj opremljati koga/kaj s kovinskim delom
Kaznjence so kovali /v verige/.

3.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pripravljati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
(Iz tujih nesreč) si je koval dobiček.

4.

čustvenostno kdo/kaj močno biti, utripati
(V sencih) (mu) je nekaj neprijetnega kovalo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

metáti méčem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj pošiljati koga/kaj iz/od koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/čez/ob kaj / po kom/čem / od kod / kam /kod
/Z jezo/ je metal kozarce ob tla.

2.

kdo/kaj sunkovito premikati koga/kaj iz/od—do/z/s koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / od kod / kam /kod
Orodje je metal iz kota v kot.

3.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj na hitro oblikovati kaj za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem
Svoje ideje je /sproti in z vnemo/ metal v beležnico.

4.

v zvezi z oči, pogledi, čustvenostno kdo/kaj sunkovito premikati kaj ‘oči, poglede’ iz/izpod/od—do/z/s koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / za kom/čim / od kod / kam /kod
/Nadvse/ rad meče oči po ženskah.

5.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj ‘vsebino’
Celo noč so (po mizah) metali karte in kocke.

6.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmerjati kaj ‘vsebino’ za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / za kom/čim / od kod / kam /kod
Ljudje oz. njihove postave so metale senco po sedečih okrog mize.

7.

iz športa kdo/kaj usmerjati na kaj
Stranski igralec je metal avt.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

oglášati se -am se nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj dajati zvoke, glasove, odzivati se
Kukavica se /glasno in vztrajno/ oglaša.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati zvoke, glasove, odzivati se s/z/iz/od koga/česa / na/pri/v/po kom/čem / med/nad/pod kom/čim / od/do kod / kod / kje / kdaj
Iz daljave se oglašajo streli.

3.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj glasno izražati se, odzivati se kot odraz telesnega ali duševnega stanja komu / v/pri/na kom
Znana bolečina se mu že oglaša.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

razprávljati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

oseba v množini/dvojini kdo izmenjavati mnenja, misli o čem
/Vneto/ so razpravljali o vsakdanjih stvareh (tudi s strokovnjaki).

2.

oseba v množini/dvojini kdo načrtno podajati vsebino o čem
Pisec v knjigi /prizadeto/ razpravlja o zadnjih dogodkih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

skládati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj delati kaj skupaj v urejeno obliko, zlasti kaj drugo na drugo
Deske so skladali /v skladovnico/križno/.

2.

kdo/kaj dajati kaj skupaj v urejeno obliko, zlasti kaj drugo na drugo
/Z velikim talentom/ je /strastno/ skladal opere in operete.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

bráti bêrem nedovršni glagol, glagol razumevanja, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Zna brati in pisati.

2.

kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem
Kar naprej je nekaj brala.

2.1.

kdo/kaj razumevati kaj
Naučil se je brati sledove.

3.

kdo/kaj biti sposoben, znati, obvladati kaj 'jezik'
Bere šest jezikov.

4.

kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'misli, čustva'
Usodo si je brala /iz kart/.

5.

kdo/kaj nabirati kaj
/Navadno/ so brali želod (za svinje).

6.

iz radiotehnike kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Napovedovalec bere /v živo/.

7.

iz šolstva kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Učitelj bere naprej, učenci pa za njim.

8.

iz tiskarstva kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'korekture'
Berejo korekture.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

dopísati in dopisáti -píšem dovršni glagol, glagol ravnanja

GLEJ: dopisováti 1

2.

kdo končati pisati kaj
/S težavo/ je dopisal pismo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

dŕzniti se -em si in dŕzniti si -em se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol, v pomožniški vlogi

1.

kdo/kaj izraziti odločnost za kako dejanje zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev zaradi česa / o kom/čem / pred kom/čim / kdaj / kam
Na starost si je drznil beračiti.

1.1.

Drznil si je od doma.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

gúgati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premeščati se v določeni smeri proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje
Neki predmet se je premikal po vodi.

2.

kdo/kaj premeščati se v različnih smereh
Miza se guga, da se ne more pisati na njej.

3.

iz navtike kaj premeščati se okrog prečne osi
Ladja se guga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

úpati si -am si in úpati se -am se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol, v pomožniški vlogi

1.

kdo/kaj izražati odločnost za kako dejanje kljub možni neprimernosti, neupravičenosti ali nevarnosti in glede na okoliščinske zmožnosti in sposobnosti sploh
Na starost si je upal beračiti.

1.1.

Upal si je od doma.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

vtakníti in vtákniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati kaj za/na/v/med/pod/skozi kaj / kam
Bankovec je vtaknil v žep.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dati, odeti koga/kaj v kaj
Vtakniti bolnika v prisilni jopič.

3.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga v/med koga/kaj / kam
Rejniki so ga vtaknili v dijaški dom.

4.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dati z namenom kaj / koliko za/na/v/med/pod/nad/za koga/kaj / kam
V posestvo je vtaknil ves svoj denar.

5.

iz agronomije kdo/kaj dati z namenom kaj v kaj / kam
Vtaknili so jarmnik v jarem.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

znáti -znám nedovršni glagol, glagol razumevanja

1.

kdo/kaj razumsko dojemati, uporabljati
Njegov učitelj /dosti/ zna.

2.

kdo/kaj razumsko dojemati, uporabljati koga/kaj , koliko česa 'predmetnost/pojavnost'
Zna poštevanko in abecedo.

3.

kdo/kaj biti sposoben/usposobljen opravljati kaj 'dejavnost'
Zna brati in pisati.

4.

knjižno pogovorno kdo/kaj utegniti, moči opravljati kaj 'dejavnost'
Tam bi znala biti iskana stavba.

5.

iz šolstva kdo/kaj razumsko dojemati, uporabljati koga/kaj , koliko česa 'predmetnost/pojavnost'
Zadnjo učno snov so znali /za odlično/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024