àjd1 ájda m, im. mn. ájdi in ájdje (ȁ á) star. 1. pogan: naj bo ajd ali kristjan 2. zastar. velikan: bil je ajd po rasti in moči
♦ etn. ajdje po ljudskem verovanju velikani, ki so živeli pred človeškim rodom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
àjd1 ájda m, člov., im. mn. ájdi in ájdje (ȁ á) star. pogan, velikanájdinja -e ž, člov. (á) star.: poganka, velikanka; ajdovska deklica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ȃjd -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ajd [ȁjd]
samostalnik moškega spolapogan, ajd
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ajd2 m, F
5,
mars, en pild, katerigo ſo ty
Aidje molili, inu s'eniga Bogá te voiṡkè darṡhali;
minerva, -ae, ena boginîa per
Aidjih s'imenom Pallas;
nebrides, ena jelenova, ali divje koṡè koṡha, katero ſo nékadai ty
Aidje ṡhpogali, inu nuzali na tá dán tega malika Bacchuſa;
paganus infidelis, en
Aidt, nevernik, pogán;
proselytus, en
Aid, kateri je Jud poſtal. Tob:1
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ajd -a m ajd, pogan:
Berite k'vashimu shpotu, kaj Ariſtoteles Ajd im. ed. ſapiſanu je puſtil ǀ Cromatius je bil en Ayd im. ed. ǀ En Ajdt im. ed., kadar je shlishal, de Syn Boshj je zhlovek ratal ǀ pishtola v'roki tiga greshniga Ajda rod. ed. ſe v'Crucifix preberne ǀ ſe je obernu k' Ajdu daj. ed. ǀ sakaj tudi Ajdy im. mn., inu cilu ta nepametna shivina to lubesan imaio ǀ Aidij im. mn., Turki, inu drugi Neoverniki bodo nijh glaſs pousdignili ǀ ty ſtari Ajdje im. mn. kadarkuli ſo ſrezho imeli prezei ſo ſvoie Boguve sahvalili ǀ Inu cillu Ajdje im. mn. ſo oſtru folsh prizhe shtrajfali ǀ Aku Ajde im. mn., inu Iudy ſe bodo ſramovali ǀ perſilen od Ajdou rod. mn. ſe je bil perklonil Malikom ǀ je bilu veliku hodobnyh terdouratnyh Ajdjou rod. mn. perteklu ǀ na ſvejtu je pres vſe glihe vezh neovernih, inu Ajdiu rod. mn., KaKor Katolish, inu tisti vſy ſe fardamajo ǀ Bodo mene isdali Ajdom daj. mn., inu bodo mene ſaſramovali ǀ kateri bo tebe vezh martral, kakor Ajdje tož. mn., Turke, inu te Neoverne ǀ satorai poberite ſe s'Ajdy or. mn. v'tu vezhnu pogubleinie ← nem. Heide, srvnem. heiden ‛pogan’ ← got. ← gr. τὰ ἔϑνη ‛ljudstva’, v SP ‛pogani’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ajd1 [pogan] sam. m ♦ P: 35 (TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ajd1 -a (ajd, hajd, hed) samostalnik moškega spola1. zlasti v judovstvu pripadnik ljudstva, ki ni izvoljeno božje ljudstvo; SODOBNA USTREZNICA: Nejud
1.1 mn. ljudstvo, ki ni izvoljeno božje ljudstvo
1.2 mn. katero koli ljudstvo, narod ne glede na versko ali kulturno pripadnost
2. v krščanstvu kdor ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogan
2.1 kristjan, ki ni rojen ali vzgojen kot jud
3. navadno v zvezah s Turki, Judi kdor veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogobožec
4. s stališča sporočevalca kdor ne časti pravega boga
4.1 kdor ne priznava Kristusa za Boga; SODOBNA USTREZNICA: nekristjan
4.2 kdor ne priznava Alaha za boga in Mohameda za njegovega preroka; SODOBNA USTREZNICA: nemusliman
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 35 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda] 1. kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda 1.1. semena te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ȃjda -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
bolvánčar -a m malikovalec, pogan: ki je bolváncsar KŠ 1771, 583; ga je za bolváncsara spotao KOJ 1845, 60; ſzi ſze ſzmilüvao bolváncsari KŠ 1754, 232; i bolváncsarov nyihov táo bode KŠ 1771, 805; bolváncsarov tiváriſtva KM 1796, 70
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
malikavec -vca m malikovalec, pogan:
ſo bili Ajdy, malikauzi im. mn. (II, 137) ǀ is malikauzou rod. mn., andohtlivi karsheniki rataio (III, 242) ǀ Je vidil te malikauze tož. mn., ter je skuſi nyh meſta smyram shal (IV, 273)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Miha m osebno lastno ime
1. Mihej:
je hotel rezhi Prerok Micha im. ed. ǀ Micha im. ed. ie povedol meiſtu, kir bò rojen 2. Miha (?):
En Ajdouski Mosh Micha im. ed. imenouan en dan je bil ene popotne ludij zhes nuzh v'ſvojo hisho gorj vſel, letij ſagledajo veni kambri malike, ali Bogove, katere Micha im. ed. je molil ǀ shlishio ta shraj, inu klagovajne ſe naſaj obernejo, ter k'michu daj. ed. pravio 1. → Mihea(s) 2. Neki pogan s tem imenom
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
nevernik m, F
4,
apostata, kir ſvojo vero ẛaverẛhe, ẛapuſti,
nevernik;
atheos, atheus, Nevernik, kateri ſe cilú nyzh na Bogá neahta, preṡ duſhnik, meini de nei Bogá;
desertor fidei, sapuṡzhaviz te vere,
nevernik;
paganus infidelis, en Aidt,
nevernik, pogán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
nòtri lüčìti ~ -ím dov. vreči v kaj: je eden pogan Marie kejp v szodisinszko germouvje notrilücso KOJ 1914, 108
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pagȃn, m.,
Jan., pogl. pogan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pȃž -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pejsȃž -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pogán tudi pogàn -ána m (ȃ; ȁ á) za kristjane pripadnik vere, ki ne priznava Jezusa Kristusa za boga: pošiljati misijonarje k poganom / po duhu je ostal pogan // slabš. brezverec, brezbožnik: bil je pravi pogan; preklinja kot pogan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pogàn -ána in pogán -a m, člov. (ȁ á; ȃ) pokristjanjevanje ~ov; slabš. preklinjati kot ~ |brezverec, brezbožnik|pogánka -e ž, člov. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pogán -a
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024
pogȃn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pogȃn, m. 1) der Heide, Jan., Dol.-M., ogr.-Mik., nk.; — 2) psovka: ti pogan (pógan) ti! Dol.-M.; pos. psovka umazanemu otroku, Ščav.-Trst. (Glas.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pogȃn, adj. unrein, Mik.; pogani vrag, unreiner Geist, der Teufel, Habd.-Mik.; abscheulich, ogr.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pògan pogàna m pogan: Od vünejsnyi rogáti grejhov ſze escse i pogan i 'zidov lejhko zdr'zi KŠ 1754, 69; naj ti bode, liki pogan i publikánus KŠ 1771, 59; ki jo tak nema za Mater, sze má za pogana dr'sati KOJ 1845, 76; rávno kak i ti drügi, (poganye) SM 1747, 8; Ár eta vſza poganye ſzpitávajo KŠ 1754, 90; I vu nyegovom Iméni poganye ſze vüpali bodo KŠ 1771, 39; Ino poganye, Naj tebé dicſijo BKM 1789, 5b; v-Meliti prebivajoucſi pogánye ſzo je radi gori prijali KM 1796, 130; Zaka besznejo poganye TA 1848, 3; Goſzpoud odvrné poganov tanács KŠ 1754, 163; Zemla Zabulon, Galilea poganov KŠ 1771, 12; Vnogo je bilou 'Sidovov i poganov KM 1796, 124; ſzvetloſzt poganom na préſzvecsanye SM 1747, 58; ſzvetloszt, poganom na poszvecsenyé KŠ 1754, 243; i ſzoudbo bode poganom nazviscsávao KŠ 1771, 39; ino vucſite vſze lüſztvo (pogane) TF 1715, 31; nai blagoſzlov Abrahámov med pogáne pride SM 1747, 17; Jaſz te zdaj med pogane poslem KŠ 1754, 76; da ſzo Bo'zo ſz. rejcs med pogane neſzli KŠ 1771, A5b; Proszi me i dam ti pogane za örok TA 1848, 3; Záto ſze imé Bo'ze za vaſſo volo preklinya med poganmi KŠ 1754, 157; vcsinyeno je da bi ſze i v-Rimi med 'Zidovmi i poganmi zá'zgala rejcsi Kriſztuſove ſvejcsa KŠ 1771, 434
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pogan m, paganus infidelis, en Aidt, nevernik,
pogán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pogan -a
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pogan ► pȯˈgan -ˈgaːna m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
poganȋn, m. = pogan 1), kajk.-Mik., Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pogȃnka – glej pogȃn
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pogȃnski – glej pogȃn
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pogȃnstvo – glej pogȃn
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
publikánuš -a m cestninar: naj ti bode liki pogan i publikánus KŠ 1754, 195; liki ſzvéti Matáj publikánus KŠ 1771, 850; Goszpodne, ki ſzi Publikánuſſa zváo na pokouro KM 1783, 136; Prisli ſzo pa i publikánuſke ſze okrſztsávat KŠ 1771, 173; i bilo je doſzta lüſztva publikánuſov KŠ 1771, 181; Zakaj jej vas Vucsitel ſzpublikánusmi KŠ 1771, 28
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Žìdov Židòva m Jud, Žid: bojdi on Törki ali Sidov TF 1715, 14; ſze escse i pogan i 'zidov lejhko zdr'zi KŠ 1754, 69; Marko Czireánſzki 'Zidov KŠ 1771, 100; Nej ga 'Zidova KŠ 1754, 154; Mi (Sidovje) ſzmo tudi bili ſzinove ſzerditoſzti SM 1747, 8; Teleta kejp ſzo zlejjali ('Zidovje) KŠ 1754, 9; 'Zidovje znamejnye ſcséjo KŠ 1771, 37; Moj'zes od 'Zidovov právi KŠ 1754, 4a; 'Zidov od 'Zidovov KŠ 1771, 431; kak 'Zidovom, tak i vſzejm lidém KŠ 1754, 7; liki je ſega 'Zidovom pokápati KŠ 1771, 331; Moucs Bosja, ktera vſze zvelicsi Sidove na ime SM 1747, 19; med ſzvoje pogane i 'Zidove notri vzéo KŠ 1771, 434; da bi ſze i v-Rimi med 'Zidovmi i poganmi zá'zgala ſzvejcsa KŠ 1771, 434
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.