britof ► bˈriːtȯf -tȯfa m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

gròb1 grôba m, mest. ed. grôbu in gróbu; mn. grobôvi tudi grôbi, mest. mn. stil. grobéh (ȍ ó)
prostor v zemlji za pokop mrliča: pokopati, položiti koga v grob; spustiti krsto v grob / pesn. črni, hladni grob; molči kot grob; bilo je tiho kakor v grobu / skupen grob / kopati grob / ekspr. le malo ljudi ga je spremilo do groba šlo za pogrebom; govoril je ob odprtem grobu
// pokrit, zasut prostor, navadno jama, v katerem je kdo pokopan: vsak dan je nosila rože na njegov grob; oskrbovani, zapuščeni grobovi; njihov grob je čisto zarasel; grobovi talcev / grob neznanega junaka
// ekspr. konec življenja, smrt: tako slab še nisem, da bi na grob mislil; vznes. bil ji je zvest do groba; prerani, prezgodnji grob / od zibelke do groba od rojstva do smrti; pren. revščina je grob ljubezni
● ekspr. sam sebi grob koplje nič ne pazi na zdravje; ekspr. sin ga bo še v grob spravil povzročil njegovo smrt; vznes. skrivnost je nesel s seboj v grob nikomur je ni povedal; ekspr. z eno nogo je že v grobu je že star; kmalu bo umrl; ekspr. če bi oče to vedel, bi se v grobu obrnil bi se zelo razžalostil, razjezil; ekspr. ta človek je pobeljen grob se kaže boljšega, kot je
♦ arheol. žarni grob z žaro s pepelom mrliča; rel. božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

gròb1 -ôba m
1.
prostor v zemlji za pokop mrliča
SINONIMI:
ekspr. grobček, ekspr. grobek, ekspr. jama, zastar. raka
2.
pokriti, zasuti prostor, navadno jama, v katerem je kdo pokopan
SINONIMI:
knj.izroč. gomila, knj.izroč. gomilica1, ekspr. grobček, ekspr. grobek, zastar. grobišče, zastar. mogila, vznes. zadnje domovanje, vznes. zadnje počivališče, vznes. zadnji dom
GLEJ ŠE: rojstvo, rojstvo, po smrti, umreti, mrtev2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

grob1 [grȍb gróba] samostalnik moškega spola

grob

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

grob ► gˈrȯp gˈroːba m, mn. grȯˈbȯːvė

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

jáma -e ž (á)
1. v zemljo narejena vdolbina: na cesti se delajo, nastajajo jame; kopati, narediti, zasuti jamo; pasti, stopiti v jamo; jame od bomb; jame za sajenje dreves
// nav. ekspr. vdolbeno mesto sploh: narediti sredi žgancev jamo za mast / bil je tako suh, da so se mu v licih delale jame vdolbine; oči so mu ležale v globokih jamah
2. naraven izvotljen prostor pod zemeljskim površjem: jama sega, vodi daleč v hrib; raziskovati jame; spustiti se v jamo; skalnata jama / odkritje sledov primitivnega človeka v jami / kraška jama podzemeljska jama v kraškem svetu; podzemeljska jama / Postojnska jama
3. navadno s prilastkom prostor v zemlji, tleh za zbiranje česa, navadno obzidan: betonirati jamo / apnena jama za shranjevanje apna; gnojnična jama; greznična jama greznica; kompostna jama / dati repo v jamo
// teh. obzidan prostor navadno v tleh, na tleh, v katerem se s tekočino ali paro obdeluje surovina: lužilna jama; parilna jama
// nekdaj preprosta stavba, zgrajena delno v zemlji, delno nad njo, zlasti za sušenje lanene slame: zakuriti jamo; sušiti na jami / sušilna jama
4. prostor pod zemeljskim površjem, v katerem se koplje, pridobiva ruda ali premog: odpreti novo jamo; spustiti se v jamo; zračenje jame / pog.: dela v jami je zaposlen kot rudar; ponesrečil se je v jami v rudniku
// s prilastkom prostor, kjer se kaj koplje, pridobiva sploh: gramozna, peščena, šotna jama / ustreljen je bil v Gramozni jami
5. nav. ekspr. prostor v zemlji za pokop mrliča; grob1: izkopati komu jamo; spustiti krsto v jamo; zagrebli so ga v jamo / pesn. počiva v črni jami
6. ekspr., s prilastkom bivališče, zbirališče: tvoja hiša je jama razbojnikov; pren. jama greha, hudodelstva
● ekspr. zanj je že pripravljena jama kmalu bo umrl; ekspr. sam sebi jamo koplje dela take stvari, ki ga spravljajo v nesrečo, so mu v pogubo; evfem. pomagati komu v jamo biti kriv, sokriv njegove smrti; ekspr. ta obrt je zanj zlata jama prinaša mu zelo velik dobiček; preg. kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade nesreča, ki jo kdo pripravlja drugim, navadno zadene njega samega; preg. če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta iskanje nasveta, opore pri enako neizkušenem človeku je pogubno; preg. pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebiti
♦ geogr. ledena jama kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta; suha jama kraška jama, v kateri ne teče voda; vodna jama kraška jama, v kateri teče voda; grad. gradbena jama ki omogoča gradnjo temeljev in podzemnih delov objekta; lov. jama razširjeni del rova jazbeca ali lisice; volčja jama ki se napravi za lovljenje volkov; metal. livna jama v tleh livarne, v kateri se ulivajo težji ulitki; teh. revizijska ali servisna jama v tla narejen prostor za pregledovanje spodnjega dela vozila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

jama ► ˈjaːma -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

kopáti1 kọ́pljem in kopȃm nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

kremácija kremácije samostalnik ženskega spola [kremácija] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kremation, angl. cremation iz lat. cremātio ‛sežig’, glej ↑kremirati
krematórij krematórija samostalnik moškega spola [krematóri] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Krematorium, iz lat. cremāre ‛zažgati’ - več ...
kremíran kremírana kremírano pridevnik [kremíran] ETIMOLOGIJA: ↑kremirati
kremíranje kremíranja samostalnik srednjega spola [kremíranje] ETIMOLOGIJA: ↑kremirati
kremírati kremíram dovršni in nedovršni glagol [kremírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. kremieren iz lat. cremāre ‛(za)žgati’
krtova dežela [kŕtova dežéla] samostalniška zveza ženskega spola

zasuta jama z mrličem; grob; krtova dežela; krtova dežela

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pogreb m, F11, exequiae, pogreb, marlizhku opravilu; funeralia, kar h'pogrèbu ſliſhi, pogrèbṡzhina; funerare, h'pogrèbu neſti, pokopovati; funus, -eris, pogreb, merlizh; funus solenne, pogreb s'veliko zhaſtjó; justa reddere, dolṡhnúſt doparneſti, pogreb; loculus, tudi ena para ṡa mertvize h'pogrèbu noſſiti; parentare, pogreb, ſedmino, ali leitnizo po ſvoih ſtariſhih doparneſti; praeco feralis, kateri pogreb oṡnanuje; sepultura, -ae, pogreb, pokopovanîe, pokop; visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl, takú je bilú navadnu per eniga bogatiga pogrèbu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pokápanje -a s pokopavanje, pokop, pogreb: Obedvê hi'ze szta za volo szkrblênya pokápanya edno nazavüpsztvo zébrale AIP 1876, br. 2, 1; Cslovek je tákse lidi miszlo viditi, ki sze k-pokápanyi szprávlajo AIP 1876, br. 10, 1; naprej je prisla mazat moje tejlo na pokápanye KŠ 1771, 146; vám na pokápanye KOJ 1833, XI; 600 ji na nas kraj prislo na pokápanye AIP 1876, br. 2, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pokòp -ópa m (ȍ ọ́)
glagolnik od pokopati: po pokopu so se razšli; pokop živali / anonimni pokop pri katerem se pepel pokojnika raztrosi po za to določenem delu pokopališča brez označbe imena pokojnika; žarni pokop / star. nesti koga k pokopu nesti ga pokopat / to bi bil pokop vsega dosedanjega dela
♦ arheol. skeletni pokop

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pokòp -ópa in pokòp -ôpa m, pojm. (ȍ ọ́; ȍ ó) ~ ponesrečenih; števn. žarni ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pokòp -ôpa m
GLEJ SINONIM: pogreb, uničenje
GLEJ ŠE: pokopati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

pokòp, -kópa, m. das Begräbnis, die Beerdigung; tudi pókop, -kópa, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pòkop -a m pokop: Tejli pa poſteno Dáj kpokopi meſzto BKM 1789, 252; Têli mi daj meszto K-pokopi posteno KAJ 1848, 200; Po ſzmrti, i pokopi tvojem KM 1783, 96; Po oprávlenom pokopi Ladiszláva V. KOJ 1848, 62

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pokop m, sepultura, -ae, pogreb, pokopovanîe, pokop

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pokopáliš -a m pokop: Kakso gvüsnoszt Dáva tvoj pokopális Vſzêm KAJ 1848, 98

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pokòpanje -a s pokop: 5. Pokopanye KŠ 1754, 107; Pokopanye i ſztrá'za KŠ 1771, 92; Tve pokopanye pecsat nedu'znoſzti BKM 1789, 89; Neznas toga gde ti bode tve pokopanye SŠ 1796, 90; Pocsinek je to Tvoje pokopanye BRM 1823, 64; na dén pokopanya mojega je ona tou obdr'zála KŠ 1771, 307; na moje pokopanye je vcsinila KŠ 1771, 88; gda ſzi mrtvoga Sziná tvojega Tejla pokopanye tú'sno glédala KM 1783, 84; Lepraj csákam pokopanye SŠ 1796, 152

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pokopnica [pokopníca] samostalnik ženskega spola

mesto pokopa, grob

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pokopovanje s, F2, humatio, pokopovanîe; sepultura, -ae, pogreb, pokopovanîe, pokop

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

preminúli -a -o (ú) neobč. nedavno ~ pesnik umrli
preminúli -ega m, člov. (ú) neobč. pokop ~ih umrlih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

skeléten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na skelet: skeletni deli praživali / skeletne plošče / skeletni sistem sistem s konstrukcijo iz stebrov, nosilcev in navadno vodoravnih plošč; skeletna konstrukcija konstrukcija iz stebrov in vodoravnih plošč
♦ agr. skeletne veje ogrodne veje; skeletna tla plitva tla z mnogo kamenja; anat. skeletne mišice mišice, ki se krčijo po človekovi volji; arheol. skeletni grob grob z okostjem; skeletni pokop pokop nesežganega mrliča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

slíšiti -im nedov.
1. soditi, spadati, pripadati: Réd Bosji kama ſzlisſi a) Pokoura SM 1747, 36; Ka escse vecs eſzi ſzlisi KŠ 1754, 15; Ka ſzlisi eſcse k-Bo'soj ſzlü'sbi KMK 1780, 54; Ka ſzliſi eſcse k-tomi trétyemi leti KM 1783, 102; Ka szlisi k-právomi Zgovárjanyi KOJ 1833, 1; koróna vogerszka szlisi Ferdinándi KOJ 1848, 75; On ország, k-steromi nas dom szlisi KAJ 1870, 162; i nyidva krodovini slišita BJ 1886, 10; tak vszi szlisimo k-ednomi Tiváristvi KOJ 1833, XII; Miloſcse vreimeni, kama ſzliſsio SM 1747, 35; Eſzi ſzlisijo namálani kejpove KŠ 1754, 10; da bi ti poznalo, ſtera ſzlisijo kméri tvojemi KŠ 1771, 237; K-7. racsúni szlisijo eti KOJ 1833, 98; pispekijo, k steroj szlisijo Szlovenje KOJ 1914, 153
2. slišati: ka ſzo vüha nej ſzliſila SM 1747, 274; Niti nej ſzliſilo vühou BKM 1789, 427
slíšiti se -im se soditi, spadati: Pod zemlé-dácso sze szlisi vszáka zemla AI 1875, br. 1, 5; Szkrágnyemi právomi sztráni sze szlisijo 25 AI 1875, kaz. br. 3; Szteri sze szlisijo k dosztavkom AIN 1876, 19; ftiči i med té se slišijo AI 1878, 23
slišajóuči tudi slišajóči tudi slišejóči -a -e sodeč, spadajoč, ustrezen: ka je v-Berlini nyaga szlisajôcsi dokoncsano AIP 1876, br. 6, 4; ka eto dugoványe na szlisajôcsem meszti na prêdáno AIP 1876, br. 5, 3; v-szoldacski réd szlisajôcsi vucsitelje AIP 1876, br. 1, 2; mesztancsara blizi szlisejôcsi dugoványi AI 1875, br. 1, 2; samo ti k ženskomi spoli slišajoči AI 1878, 13; Na pokop szlisajôcse peszmi BRM 1823, 222; stera szo tô nazavüpsztvo szlisajôcsa dugovány gledócs prinesena AIP 1876, br. 2, 2; i novine szlisajôcse piszma AI 1875, kaz. br. 1; i k-vértsztvi szlisajôcsemi hrami KAJ 1870, 116

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

upepelítev upepelítve samostalnik ženskega spola [upepelítəu̯ upepelítve] ETIMOLOGIJA: ↑upepeliti
upepelíti upepelím dovršni glagol [upepelíti] ETIMOLOGIJA: iz pepeliti iz ↑pepel
upepeljèn upepeljêna upepeljêno pridevnik [upepeljèn] ETIMOLOGIJA: ↑upepeliti
upepeljevánje upepeljevánja samostalnik srednjega spola [upepeljevánje] ETIMOLOGIJA: ↑upepeljevati
upepeljeváti upepeljújem nedovršni glagol [upepeljeváti] ETIMOLOGIJA: ↑upepeliti
zagrèb, -grę́ba, m. 1) die Verscharrung, Cig.; — = pokop: Solze pretakala Proti zagrebu, Vod. (Pes.); z. starega leta, Vod. (Izb. sp.); — 2) das Angehäufe, die Schütte, Jan., C.; angehäufter Schnee, Gor.; — der Haufen: cele zagrebe mesa imajo, Gor.; velik z. starih in novih črevljev, Glas.; — 3) der Wall, das Bollwerk, Meg.; die Schanze, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

zvòn Frazemi s sestavino zvòn:
bíti plát zvóna, obésiti [kàj] na véliki zvòn, obéšati [kàj] na véliki zvòn, udáriti plát zvóna, zvonôvi gredó k svétemu očétu po blagoslòv, zvonôvi gredó na bôžjo pót, zvonôvi gredó v Rím, zvonôvi odletíjo v Rím

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Število zadetkov: 36