eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
DNK2 DNK samostalnik ženskega spola [dẹenká] ETIMOLOGIJA: krajšava za deoksiribonukleinska kislina
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
átiški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na starogrško pokrajino Atiko: atiški pisatelj; atiško slovstvo / atiški način izražanja uglajen, izbran / star. atiški profil njenega obraza grški
basreliefen tudi báreliéfen -fna -o [bárelijéfən] prid. (ȃ-ẹ̑)
um. upodobljen v basreliefu: basreliefen profil
béžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. 1. na hitro, mimogrede opravljen: samo bežen pogled v zgodovino potrjuje to domnevo;
bežen prikaz dogodkov;
bežni vtisi, zapiski 2. ki traja malo časa; kratkotrajen: za bežen trenutek bi jo rad videl;
to je le bežna misel;
bežna sreča, želja // pesn. komaj zaznaven, rahel: bežen smehljaj; bežne sence 3. pesn. ki se hitro premika: bežen val;
trenutek je šel mimo kakor bežen veter béžno prisl.:
jubilantov bežno orisani družbeni profil; bežno ga je ošinila
drôben1 tudi drobán drôbna -o tudi -ó prid., drobnêjši (ó ȃ ó) 1. ki ima razmeroma majhne razsežnosti: droben cvet;
zbiral je različne drobne predmete;
tkanina z drobnim vzorcem;
na manjših policah je ležalo razno drobno blago;
droben kot makovo zrnce / drobno pecivo; drobno pohištvo manjši lesni izdelki / hoditi z drobnimi koraki; pren. še vedno ima drobno upanje // pri manjših okroglih stvareh ki ima razmeroma majhne razsežnosti; ant. debel: drobne grozdne jagode; drobne kaplje; drobno koruzno zrno / opazovala ga je s svojimi drobnimi črnimi očmi // ekspr. slaboten, šibek, nežen: majhen, droben otrok; bila je drobno, plaho dekletce / dotaknila se ga je s svojimi drobnimi prstki; ta kroj je primeren le za drobne postave / droben glasek; v dolini se je prižgalo tisoč drobnih luči; pren. droben nasmešek se ji je razlil po obrazu 2. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma majhno razsežnost; tanek: drobna knjižica;
drobno stebelce / za to bi bili boljši bolj drobni žebljički // ki ima glede na dolžino razmeroma majhen obseg, premer: drobna breza, palica / z drobnimi črkami napisan naslov; drobna črta / drobni tisk besedilo v oglasnih sporočilih, pogodbah, ki vsebuje podrobnejšo predstavitev pogojev, napisano z manjšimi črkami kot drugo besedilo3. ki sestoji iz razmeroma majhnih enot; ant. debel: letos je krompir precej droben;
droben pesek;
drobno sadje;
droben, suh sneg 4. ki se mu zaradi nevažnosti pripisuje majhen pomen: drobni prepiri;
drobne vsakdanje skrbi;
drobne ljubezenske zgodbe / bil je že večkrat zaprt zaradi drobnih tatvin / razstava je bila najavljena med drobnimi novicami; drobna dela 5. ki se v manjšem obsegu in z razmeroma majhno ekonomsko osnovo ukvarja s kako dejavnostjo: drobni obrtnik, posestnik, proizvajalec / drobni kapitalist, lastnik / drobna blagovna proizvodnja; drobno kmečko gospodarstvo
● droben denar drobiž; ekspr. raztrgati na drobne kosce čisto, popolnoma; ekspr. tako so se tepli, da je bilo vse drobno zelo, hudo so se tepli
♦ soc. drobna buržoazija lastniki proizvajalnih sredstev v kapitalizmu, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela; strojn. drobni navoj navoj, ki ima razmeroma majhen profil; zal. drobni tisk izdaje na nekaj tiskanih straneh, navadno v propagandne namenedrôbno in drobnó prisl.:
drobno hoditi; drobno pokašljevati; drobno prši; drobno zmlete drobtine; drobno karirasto blago
drôbni -a -o sam.:
tisti drobni ga je udaril; na drôbno in na dróbno kupovati, prodajati na drobno; na drobno mleti, sekljati; šalj. on se na drobno ženi ima ljubezenske odnose z več osebami istočasno ali v kratkih časovnih presledkih; trgovina na drobno trgovina, ki preprodaja blago neposredno potrošnikom v manjših količinah
gabarít -a m (ȋ)
urb. višina stavbe, stavb glede na okolico: gabarit hiše ni primeren / gabarit naselja, trga je umerjen, enoten
♦ grad. zagotovljen prostor cestnega, plovnega, železniškega vozišča, v katerega ne sme nič segati iz okolice; svetlobni profil, svobodni profil; teh. okvirna mera, katere ne sme preseči naloženo vozilo na cesti, v plovnem kanalu, na progi
grebén -a m (ẹ̑)
1. podolgovata, ozka izboklina ali vzpetina: na sredi kolovoza se dela greben; odlitki so bili slabi in polni grebenov
// izbokli del vala: na vodi so se delali grebeni; morski greben / ladja se ziblje na grebenih valov
2. podolgovata, strma gorska vzpetina: vzpeti se na greben; krenili smo po grebenu; gozdni, skalnati grebeni; vznožje grebena / gorski greben / koralni greben nadvodni ali podvodni greben, ki so ga zgradile korale
3. rdeč nazobčan kožni izrastek na vrhu petelinove glave: petelin z rdečim, pravilno zobčastim grebenom
● ekspr. greben se mu je povesil ni mu bilo prav, čutil se je ponižanega; nehal je biti domišljav; ekspr. mu že raste greben postaja domišljav, prevzeten
4. vet. sprednji, izbočeni del hrbta: pobožati psa po grebenu; jezdec se je naslonil konju na greben viher
♦ anat. nosni greben vrhnji del nosu, ki daje nosu profil; lopatični greben izboklina na hrbtni ploskvi lopatice; arheol. greben ojačeni del oglavja čelade; grad. greben rob, stik strešnih nagibov; meteor. greben del anticiklona, ki je raztegnjen v eno stran; greben visokega zračnega pritiska slabi; teh. greben daljša, ozka enakomerna izboklina na strojnem delu za preprečevanje vzdolžnega premika; vtirjevalni greben kolobar na robu platišča, ki drži kolo na tirnici; tekst. greben del bila, ki drži osnovne niti v določenem razporedu; zool. grodnični greben izboklina na ptičji grodnici, ki daje oporo letalnim mišicam
hŕbet -bta in hrbèt -btà m (ŕ; ə̏ ȁ) 1. del človeškega ali živalskega trupa ob hrbtenici: hrbet ga boli;
hrbet se mu krivi pod bremenom;
žival grbi hrbet;
upogniti, vzravnati hrbet;
vzpeti se konju na hrbet;
zadeti si nahrbtnik na hrbet;
držati roke na hrbtu;
pot mu lije po hrbtu;
s hrbtom zaslanjati kaj;
konjski, mačji hrbet;
raven, sključen, širok, upognjen hrbet;
izbočeni, sprednji, zadnji del hrbta;
meso s hrbta / v hrbet me zebe; žival je po hrbtu rjava; mraz ga stresa po hrbtu / kupiti telečji hrbet telečjo zarebrnico / pog. pri padcu si je zlomil hrbet hrbtenico// hrbtna stran telesa: ležati, plavati na hrbtu; obrniti se s hrbtom k steni / kazal jim je hrbet, zato ga niso spoznali bil je obrnjen tako, da so videli njegovo hrbtno stran; slišala je, da je za hrbtom nekaj počilo za njo2. zgornji ali zadnji del predmeta, stvari: hrbet roke;
hrbet čeka, menice;
podatki so na hrbtu slike / knjiž. stol s pozlačenim hrbtom naslonjalom, naslonilom / hrbet noža rezilu nasprotna stran// zadnji del skupine ljudi, živali: napasti sovražnika v hrbet 3. navadno s prilastkom del knjige, revije, kjer so listi združeni, speti: knjigo pozna že po hrbtu;
knjiga z usnjenim hrbtom;
napis na hrbtu knjige je že zbrisan 4. ekspr. izbokli del vala; greben: veliki valovi so nas dvigali na svoje široke hrbte
● pog. kriti komu hrbet ščititi, varovati ga; pog. obrniti, pokazati komu hrbet ne več hoteti imeti opravka z njim; zapustiti ga, navadno v neprijetnem položaju; ekspr. temu so ustrojili hrbet pretepli so ga; naredili so ga pohlevnega; ekspr. ničesar ne bi izdal, čeprav bi mu jermene rezali s hrbta z ničimer ga ne bi prisilili, da bi izdal; pog., ekspr. naprtiti si kaj na hrbet prevzeti nase neprijetno skrb za kaj; pog., ekspr. na hrbtu imam že šest križev star sem že šestdeset let; pog., ekspr. dobiti jih po hrbtu biti tepen; biti premagan; ekspr. plezati po hrbtih drugih hoteti doseči uspeh na škodo drugih; pog., ekspr. neprestano mu je za hrbtom ga nadzoruje; pog. za hrbtom so se mu muzali, smejali ko jih ni videl; pog. to so naredili za njegovim hrbtom brez njegove vednosti; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju; ekspr. to je bil nož v hrbet mlademu gibanju zahrbtno sovražno dejanje proti njemu
♦ anat. nosni hrbet vrhnji del nosu, ki daje nosu profil; gastr. srnin hrbet slaščica iz biskvitnega testa z dodatkom čokolade, okrašena z mandeljni; geogr. gorski hrbet zaobljena, podolgovata gorska vzpetina; podmorski hrbet; jezikosl. hrbet jezika zgornji del jezika med konico in korenom
í1 -- in -ja m (ī) deseta črka slovenske abecede: napisati i;
narediti, zapisati piko na i;
od i-ja dalje;
čitljivi iji
● ekspr. postaviti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: kratki i
♦ jezikosl. samostalniki s končnico -i v rodilniku; mat. i število, katerega kvadrat je -1í -- kot imenovalni prilastek
deseti po vrsti: točka i
♦ metal. profil I profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki I
í- prvi del zloženk
nanašajoč se na i, pomen, ki ga predstavlja kot krajšava: I-program informativni program
♦ jezikosl. i-osnova ijevska osnova; metal. I-profil profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki I
kontúra -e ž (ȗ) knjiž., s prilastkom nejasno, neostro vidna meja, rob česa; obris: konture gor v megli;
razločila se je le kontura stolpa / kontura obraza profil / narisati konturo glave / značaje podaja le v glavnih konturah / nejasne konture mesta; pren. začele so se prikazovati konture velikih demokratskih idej
♦ geom. črta, ki omejuje projekcijo telesa; navidezni obris
nakladálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na nakladanje: nakladalni stroj; nakladalna naprava / nakladalna postaja; nakladalna rampa / nakladalna norma
♦ agr. nakladalna prikolica navadno enoosna prikolica z visokimi stranicami za mehanizirano nakladanje, razkladanje poljskih pridelkov, sena; čeb. nakladalni panj nakladni panj; navt. nakladalna soha soha na jamboru ali posebnem stebru, ki se uporablja za natovarjanje in raztovarjanje tovora; žel. nakladalni profil naprava, postavljena na tir, za ugotavljanje višine, širine naloženega tovora
nósen1 in nôsen -sna -o prid. (ọ̑; ó)
nanašajoč se na nos: nosne kosti; vnetje nosne sluznice / nosna, ustna votlina / nosne bolezni
♦ anat. nosni greben, hrbet vrhnji del nosu, ki daje nosu profil; nosni koren del nosu, kjer ta prehaja v čelo; nosni pretin; jezikosl. nosni glas
orísati oríšem dov. (ȋ) 1. opisati, prikazati: v poročilu je orisal potek dela;
z nekaj besedami je orisala njegov značaj 2. narediti črto, črte okrog česa; očrtati: sledovom v pesku je orisal kroge orísan -a -o:
ostro orisan profil; glavna junakinja je orisana kot bistro dekle
profíl -a m (ȋ)
1. obris obraza, gledanega od strani: gledati, občudovati profil koga; prepoznati koga po profilu; ima lep, pravilen profil / grški profil pri katerem je nos v isti črti s čelom
2. v zvezi v profilu od strani: narisati koga v profilu; slikati se v profilu
3. oblika navadno prečnega prereza predmeta: določiti profil izdelka; aerodinamični profil letalskih kril; kvadratni, okrogli, trikotni profil
// prečni prerez: narisati profil tal; oblika profila / prečni profil
4. teh. navadno kovinska palica z značilno obliko prečnega prereza: tega profila je zmanjkalo; izdelovati, prodajati profile; aluminijasti, jekleni profili; debeli, tanki profili; valjani, vlečeni profili; žica, pločevina in profili
5. knjiž., navadno s prilastkom bistvene lastnosti, značilnosti česa: ugotoviti sociološki profil tistega časa; politični profil države / duhovni, umetniški profil pisatelja
● poklic ozkega profila poklic manjše zahtevnostne stopnje, za katerega zadošča krajše strokovno izobraževanje; poklic širokega profila poklic večje zahtevnostne stopnje, za katerega je potrebno daljše strokovno izobraževanje
♦ avt. avtomobilske gume z globokim profilom globoko narezane gume; geol. geološki profil geološki presek; grad. svetlobni ali svobodni profil zagotovljen prostor cestnega, plovnega, železniškega vozišča, v katerega ne sme nič segati iz okolice; metal. profil I in I profil katerega presek je podoben veliki tiskani črki I; profil U in U profil; ped. poklicni profil natančen opis dejavnosti, značilnih za določen poklic, ter telesnih in psihičnih lastnosti, potrebnih za uspešno opravljanje teh dejavnosti; psih. osebnostni profil grafični prikaz posameznikovih osebnostnih lastnosti; strojn. profil zoba pri zobniku; žel. nakladalni profil naprava, postavljena na tir, za ugotavljanje višine, širine naloženega tovora
profílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na profil: profilna krivulja / profilna slika / profilna žica žica, ki nima okroglega profila; profilno rezilno orodje orodje, katerega rezilo je oblikovano po profilu, ki naj ga ima izdelek / profilno jeklo
profilírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. teh. razčlenjevati profil česa z zarezami, vzboklinami: profilirati brus
♦ arhit., um. profilirati portal; les. z lesom profilirati strop 2. publ. oblikovati, prikazovati bistvene značilnosti koga ali česa: igralec je jasno, ostro profiliral značaj glavne osebe / zaradi potreb gospodarstva je treba temeljiteje profilirati raziskovalne ustanove profilíran -a -o:
profiliran steber, tram; globoko, žlebičasto profiliran; njegov lik je ostro, zanimivo profiliran
● profilirani gumijasti podplati z narezano gumo
t -- in -ja [tə̀ tə̀ja in té têja] m (ə̏; ẹ̄ ē) enaindvajseta črka slovenske abecede: napiši t;
veliki T;
od t do ž;
zveza dveh t-jev // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: t je zapornik
♦ jezikosl. deležnik na -t t -- kot imenovalni prilastek
enaindvajseti po vrsti: točka t
♦ metal. profil T profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki T
t- prvi del zloženk
nanašajoč se na t, obliko črke t: T-majica udobno vrhnje oblačilo enostavnega kroja s kratkimi rokavi, ki pokriva gornji del telesa
♦ metal. T-profil profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki T
travêrza -e ž (ȇ)
jeklen nosilni element, navadno profil: položiti traverzo na zidova; traverza mostu / uporabiti železniške tračnice za traverze
ú1 -- in -ja m (ū) dvaindvajseta črka slovenske abecede: napisati u;
veliki U;
cev v obliki črke U;
z malim u;
ležeči u-ji // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi u ú -- kot imenovalni prilastek
dvaindvajseti po vrsti: točka u
♦ metal. profil U profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki U
ú- prvi del zloženk
nanašajoč se na u:
♦ metal. U-profil profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki U
váljen -jna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na valj: valjni plašč; valjna površina
♦ teh. valjni profil
x -- in -a [íks] m (ȋ) črka latinice, ki stoji v slovenski abecedi med w in y: napisati x;
veliki X;
dva x-a
● ekspr. ima noge na X po obliki podobne črki X
♦ fiz. žarki x in x žarki rentgenski žarki; geom. os x in x os prva koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu; abscisa; mat. x znak za prvo neznanko; metal. profil X in X profil profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki X; prim. iks
y -- in -a [ípsilon tudi ipsílon] m (ȋ; ȋ)
črka latinice, ki stoji v slovenski abecedi med x in z: beseda se konča z y; veliki Y; zveza y-a in x-a
♦ geom. os y in y os druga koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu; ordinata; mat. y znak za drugo neznanko; metal. profil Y in Y profil profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki Y
z1 -- in -ja [zə̀ zə̀ja in zé zêja] m (ə̏; ẹ̄ ē) štiriindvajseta črka slovenske abecede: napisati z;
veliki Z;
zveza dveh z;
trije z-ji // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: z je pripornik z -- kot imenovalni prilastek
štiriindvajseti po vrsti: točka z
♦ metal. profil Z profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki Z
z- prvi del zloženk
nanašajoč se na z:
♦ metal. Z-profil profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki Z
Sprotni slovar slovenskega jezika
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
posledíti dovršni glagolomogočiti prejemanje objav, obvestil drugega uporabnika, skupine ali podjetja na družbenih omrežjih
profíl SSKJ² samostalnik moškega spolapredstavitvena spletna stran posameznika, organizacije na družbenih omrežjih
tvítniti dovršni glagolobjaviti krajši zapis, komentar, mnenje na družbenem omrežju Twitter
ETIMOLOGIJA: tvitati, prevzeto iz angl. tweet ‛čivkati, objaviti sporočilo na družabnem omrežju Twitter’
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kerubPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlognadnaravno bitje, angel drugega reda
IZGOVOR: [kêrup], rodilnik [kêruba] in [kerubín], rodilnik [kerubína]
BESEDOTVORJE: kerubov in kerubinov
LinkedInPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
IZGOVOR: [línktín], rodilnik [línktína]
BESEDOTVORJE: LinkedInov
TinderPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
IZGOVOR: [tínder], rodilnik [tínderja]
BESEDOTVORJE: Tinderjev
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
eloksíran -a -o (ȋ) teh.
eloksírani -a -o (ȋ) ~ profil
eloksíranost -i ž, pojm. (ȋ) teh.
gabarít -a m (ȋ) grad. svetlobni profil, svobodni profil
Í1 Í-ja tudi Í -- m, prva oblika z -em (ȋ; ȋ) |ime črke|: veliki ~; kovin. profil ~; prim. I-
Í- prvi del podr. zlož. (ȋ) Í-profíl; prim. I1
Í-profíl -a m (ȋ-ȋ) kovin.
profíl -a m (ȋ) imeti lep ~; slikati koga v ~u; profil U
T1 T-ja tudi T -- [tə̀ tə̀ja in té têja tudi tə̀ in té] m, prva oblika s -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|; kovin. profil ~; prim. T-1
T-1 [tə̀ in té] prvi del podr. zlož. (ə̏; ẹ̑) T-profíl; prim. T1
T-profíl -a [tə̀ in té] m (ə̏-ȋ; ẹ̑-ȋ) kovin. |profil v obliki črke T|
Ú1 Ú-ja tudi Ú -- m, prva oblika z -em (ȗ; ȗ) |ime črke|: veliki ~; tiskani U-ji; kovin. profil ~; prim. U-
Ú- prvi del podr. zlož. (ȗ) Ú-profíl; prim. U1
Ú-profíl -a m (ú-ȋ) kovin. |profil v obliki črke U|
váljan -a -o (á)
váljani -a -o (á) ~ profil; ~a pločevina
váljanost -i ž, pojm. (á)
Y1 Y-a tudi Y -- [ípsilon -a tudi ípsilon] m (ȋ; ȋ) |ime tuje črke|: veliki ~; profil ~
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024
profíl -a
m s prilastkom,
knj.izroč. bistvene lastnosti, značilnosti česa
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: 
svetlobni profil
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
tír Frazemi s sestavino tír:
bíti na slépem tíru,
bíti na stránskem tíru,
bíti odrínjen na stránski tír,
dáti kóga/kàj na stránski tír,
obtičáti na slépem tíru,
odríniti kóga/kàj na stránski tír,
ostáti na slépem tíru,
postáviti kóga/kàj na stránski tír,
postávljati kóga/kàj na stránski tír,
potísniti kóga/kàj na stránski tír,
správiti kóga s tíra,
správljati kóga s tíra,
zaíti na slépi tír,
zapeljáti na slépi tír,
znájti se na slépem tíru
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
prekròj, -krója, m. der Querschnitt, Cig.; der Spalt: v p. cepiti = v precep cepiti, Jarn. (Sadj.); der Durchschnitt, Jan., DZ.; — das Profil, Nov., Levst. (Cest.).
prerẹ́zen, -zna, adj. Durchschnitts-: prerẹ̑zni načrt, der Durchschnittsriss, das Profil, Jan. (H.).
pročr̀t, -čŕta, m. das Profil, h. t.-Cig. (T.); dolžinski p., das Längenprofil, prečni p., das Querprofil, Levst. (Močv.).
profīl, m. die Seitenansicht, der Durchschnitt, das Profil.
stránski, adj. 1) Seiten-, Neben-; s. oltar; stranske opombe, die Marginalien, Cig.; stranska pot, der Neben-, Beiweg, Cig., Jan.; stransko pogorje, das Nebengebirge, Jan., Jes.; stranska mavrica, der Nebenregenbogen, Žnid.; s. otrok, ein uneheliches Kind, Cig., C.; (von der Seite): stranski veter, der Querwind, der Zwischenwind, Cig.; s. vid, die Seitenansicht, Cig. (T.); s. prerez (načrt), das Profil, Jan.; — stransko = po strani, auf eine Seite gewendet o. geneigt: stransko hoditi, vzhŠt.; stranski = po strani: s. hoditi, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 2) nebensächlich, Neben-: s. predmet, das Nebenfach, Jan.; stranski dohodki, Nebeneinkünfte, Jan.; — 3) abseitig, abwegsam, Cig., Jan.; — 4) fremd, nicht heimisch, auswärtig, Cig., Jan., C., kajk.-Valj. (Vest.), BlKr.-Let., vzhŠt., jvzhŠt.; stranski ljudje, jvzhŠt.; stranske šege, Cig.
Kamnarski terminološki slovar
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
bóčni profíl -ega -a m
četrtínska pálica -e -e ž
četrtínski pálični profíl -ega -ega -a m
četŕtkróžna brázda -e -e ž
četŕtkróžni grebén -ega -a m
četŕtkróžni utòr -ega -óra m
diamántni klesánec -ega -nca m
ênostránsko klínasti grebén --- -ega -a m
ênostránsko klínasti utòr -- -ega -óra m
grebén -a m
grebénasti profíl -ega -a m
izravnáni profíl -ega -a m
kamníta krógla -e -e ž
kamníti robník -ega -a m
karnísa -e ž
kótnik -a m
krívljeni profíl -ega -a m
króžna brázda -e -e ž
króžni profíl -ega -a m
króžno posnéti rób -- -ega -a m
lóčni profíl -ega -a m
lóčni segmènt -ega -ênta m
lómljeni profíl -ega -a m
múlda -e ž
nosílni profíl -ega -a m
opásek -ska m
oválni grebén -ega -a m
oválni utòr -ega -óra m
pálica -e ž
pálični profíl -ega -a m
ploskôvni profíl -ega -a m
podlóžna plôšča -e -e ž
pokônčni profíl -ega -a m
pokrívna plôšča -e -e ž
pôlkróžni grebén -ega -a m
pôlkróžni utòr -ega -óra m
polovíčna pálica -e -e ž
polovíčni pálični profíl -ega -ega -a m
posnéti rób -ega -a m
pošévna brázda -e -e ž
pravokótni grebén -ega -a m
pravokótni utòr -ega -óra m
pridrževálna konzóla -e -e ž
profílna obdeláva -e -e ž
profílni kót -ega -a m
profílni vogál -ega -a m
profíl v slépem kótu -a -- -- -- m
rávna brázda -e -e ž
reliéf -a m
rézani profíl -ega -a m
róbni profíl -ega -a m
segmêntna brázda -e -e ž
segmêntni grebén -ega -a m
segmêntni utòr -ega -óra m
slépi profíl -ega -a m
tekóči profíl -ega -a m
tordírani stèber -ega -bra m
trapézni grebén -ega -a m
trapézni utòr -ega -óra m
tríčetrtínska pálica -e -e ž
tríčetrtínski pálični profíl -ega -ega -a m
trikótni grebén -ega -a m
trikótni utòr -ega -óra m
utòr -óra m
valovíti profíl -ega -a m
vléčeni profíl -ega -a m
vogálnik za pakíranje -a -- -- m
zarísna šablóna -e -e ž
žlébasti profíl -ega -a m
Terminološki slovar betonskih konstrukcij
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
karakterístični prerèz -ega -éza m
karakterístični profíl -ega -a m
odpŕti prerèz -ega -éza m
stratigráfski profíl -ega -a m
svêtla razdálja -e -e ž
svêtli profíl -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Tolkalni terminološki slovar
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
nakoválo -a s
profíl činéle -a -- m
Botanični terminološki slovar
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
palinolóški profíl -ega -a m
pelódni profíl -ega -a m
stándardni palinolóški profíl -ega -ega -a m
Gledališki terminološki slovar
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
hŕbtni pôlprofíl -ega -a m
pôlprofíl -a m
pôlprofílni položáj -ega -a m
profíl -a m
profílni položáj -ega -a m
profílni refléktor -ega -ja m
Geološki terminološki slovar
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
anizotrópni profíl -ega -a m
eforacíjski profíl -ega -a m
geolóški presèk -ega -éka m
gravimétrični profíl -ega -a m
gravitacíjski profíl -ega -a m
horizontálni presèk -ega -éka m
izotrópni profíl -ega -a m
korítasta navzkrížna plástnatost -e -e -i ž
orientírani geolóški profíl -ega -ega -a m
podólžni profíl -ega -a m
préčni profíl -ega -a m
prelívni profíl -ega -a m
prognóstični geolóški profíl -ega -ega -a m
sêizmični profíl -ega -a m
stratigráfski profíl -ega -a m
Geografski terminološki slovar
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
andosól -a m
bêrma -e ž
évtrična rjáva pŕst -e -e prstí ž
gabarít nasélja -a -- m
izravnáni podôlžni réčni prerèz -ega -ega -ega -éza m
jámski načŕt -ega -a m
jérovica -e ž
kísla rjáva pŕst -e -e prstí ž
kserosól -a m
pobóčni prerèz -ega -éza m
pobóčni profíl -ega -a m
pokarbonátna rjáva pŕst -e -e prstí ž
povpréčni vôdni pretòk -ega -ega -óka m
pŕst prstí ž
ravnovésje -a s
réčni prerèz -ega -éza m
réčni profíl -ega -a m
Planinski terminološki slovar
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
jášek za dolóčanje profíla -ška -- -- -- m
plástni profíl snéžne odêje -ega -a -- -- m
profíl potí -a -- m
profíl sténe -a -- m
snémanje profíla snéžne odêje -a -- -- -- s
snéžna odêja -e -e ž
sténa -e ž
Slovenski smučarski slovar
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
analíza snéžnega profíla -e -- -- ž
deklarírani rádij smúčke -ega -a -- m
préčni prerèz snéžne odêje -ega -éza -- -- m
profíl smúčarske próge -a -- -- m
profíl smúčarske skakálnice -a -- -- m
profíl snéžne odêje -a -- -- m
rádij stránskega lóka smúčke -a -- -- -- m
smučí brez izrazítega stránskega lóka -í -- -- -- -- ž
smučí s poudárjenim stránskim lókom -í -- -- -- -- ž
smučí z izrazítim stránskim lókom -í -- -- -- -- ž
smučí z zeló izrazítim stránskim lókom -í -- -- -- -- -- ž
smučí z zeló poudárjenim stránskim lókom -í -- -- -- -- -- ž
snéžni profíl -ega -a m
stránski lók -ega -a m
terénska oblíka -e -e ž
tóčka Ú -e -- ž
U -- m
višínski lók -ega -a m
zU -- m
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Ali se »PlayStation« vede kot desni ali levi prilastek?Za spodnje besedne zveze me zanima, katera raba je pravilna:
- konzola PlayStation ali PlayStation konzola
- igra PS4 ali PS4 igra
- naročnina PlayStation Plus ali PlayStation Plus naročnina
Prav tako me zanima, ali je možno, da se take in podobne besedne zveze smatra kot izjemo, kot je na primer Sacher torta.
Kako je bolje: »kompetenten« ali »kompetenčen«?Kaj od tega je pravilno: kompetenten ali kompetenčen?
Terminološka svetovalnica
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Babyboom generacija
Prosim, če mi lahko pomagate najti slovenski izraz za generacijo, imenovano baby boom . Demografski termin prihaja iz ameriškega okolja in označuje generacijo, rojeno v obdobju gospodarskega napredka po drugi svetovni vojni. V znanstvenih člankih se ponavlja omenjeni izraz, tudi v prevodih v slovenščino. Kako je pravilno?
Število zadetkov: 200