R 1. V slovenskem fonemu r (a) se ohranja pslovan. *r (< ide. *r), npr. róka. (b) Sloven. zlogotvorni r je navadno nastal iz pslovan. *ьr ali *ъr, kar je nastalo iz ide. zlogotvornega *r̥ (ali *ir, *ur), npr. pȓst. Enako se v slovenščini obnašata pslovan. skupini *rь in *rъ (< ide. *ri oz. *ru), npr. rdȅč. (c) Sloven. r se je lahko razvil iz pslovan. *ž v legi pred nenaglašenim *e, če so izpolnjeni še nekateri drugi pogoji (Cvetko Orešnik, Klagenfurter Beiträge zur Sprachwissenschaft XIII–XIV, 433–446, Greenberg, Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies II, 63–76), npr. -r, mordȁ. 2. (a) V izposojenkah ustreza tujejezičnemu r, npr. rȋbati. (b) Zlogotvorni r je v star. izposojenkah lahko nadomestil tujejezični *or ali *ar, npr. tŕta, vȓt.
-r obrazilo za izpeljavo oziralnih zaimkov iz vprašalnih,
brȁt bráta m
jámbor -a m
járbol -a m
máti mátere ž
žágrad -a m
jȃr1 jára prid.
būriti -im nedov.
čȓv -a m
jȃstreb -a m
pírh -a m
vẹ́verica -e ž
víme -na s
ára2 -e ž
čúti čȗjem nedov. in dov.
móra -e ž
nȃmreč vez.
nȋštrc -a m
prȁvkar prisl.
robọ̑t -a m
sicȅr vez. in člen.,
zanīkrn -a prid.
brbotáti -ȃm in -ọ́čem nedov.
bȓk -a m
D 1. V slovenskem fonemu d se ohranja pslovan. *d (iz ide. *d ali *dh), npr. dáti. Pslovan. skupina *(z)dr je lahko nastala sekundarno iz starejše *zr (ide. *g'r, *g'hr in pod posebnimi pogoji *sr), npr. drẹ̑vi, mẹ̑zdra. 2. V izposojenkah ustreza tujejezičnemu d, npr. drẹ́ta, denár.
grẹ́ti grẹ̑jem nedov.
gr̄kati gȓkam nedov.
grọ̑t -a m
H 1. V slovenskem fonemu h se ohranja pslovan. *x (pod pogoji, ki ne zadoščajo kateri od palatalizacij), (a) ki je nastal iz ide. *s neposredno za ide. *i, *u, *r, *k, *ku̯, *g, *gu̯ ali *gu̯h. (b) Na začetku besede večkrat izgleda, da je nastal iz ide. *sk- (ali *zg-), verjetno prek vmesne premetane stopnje *ks-. Pri izvoru pslovan. *x je še precej nejasnega. Glej tudi s, š. 2. Pri izposojenkah se s sloven. h nadomeščajo germanski h-jevski glasovi, tj. srvnem., nem. ch in h, npr. cẹ̑h, hẹ̑c. Nem. h pri izposoji včasih odpade, npr. rọ̑tovž. V romanskih izposojenkah se najde v primeru hláče, kjer je nadomestil prvotno rom. *c, tj. [k]. 3. Fonem h se večkrat pojavlja v imitativnih besedah in onomatopejah, tudi v zelo starih, kar verjetno izvira iz časa, ko praslovanščina še ni imela fonema *x, tj., ko je bil njegov predhodnik še *ṣ̌, npr. hahljáti se. Glasovi, ki so v rednem sestavu nekega jezika redki, so v onomatopejah in imitativnih besedah še posebej primerni.
jesẹ̑n2 -i ž
jẹ̑z -a in jezȗ m
pobrȃtim -a m
prẹ̑m prẹ́ma prid.
rȋs -a m
S 1. V slovenskem fonemu s (a) se ohranja pslovan. *s (< ide. *s /razen neposredno za *i, *u, *r, *k, *ku̯, *g, *gu̯, *gu̯h/ ali *k'), npr. svọ́j, desẹ̑t. (b) Lahko je nastal iz starejšega *x (glej H) po drugi palatalizaciji, tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *ě (če iz *ai̯ ali oi̯) ali po tretji palatalizaciji, tj. neposredno za pslovan. nenaglašenimi samoglasniki *i, *ь ali *ę, domnevno le, če naslednji zlog ne vsebuje *o, *ǫ, *u ali *ъ, npr. vȅs. (c) V skupini *st je lahko nastal tudi iz *t pred ide. *t, *d ali *dh, npr. plésti. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil srvnem. ʒʒ, npr. básati, in ss, npr. pȃsati, mnogokrat romanski s, npr. soldȁt, in madž. sz, npr. sȗrka, sẹ̑gedin.
tríje1 trȋ štev.
vóda -e in vodẹ̑ ž
aranžȋrati -am nedov. in dov.
bezgȃvka -e ž
blȃgor -gra m
brez predl. z rod.
cmẹ́riti se cmẹ̑rim se nedov.
dežéla -e ž
drstīti se -ím se nedov.
fára -e ž
gávter -tra m
humọ̑r -ja m
kȁdar vez.
kȁr1 čẹ̑sar zaim.
kdọ̑r kọ̑gar zaim.
ker1 vez.
ki1 zaim. in vez.
kjẹ̑r vez.
kórec -rca m
lȃjna -e ž
láser -ja m
nȁj- predpona za tvorbo presežnikov iz primernikov
nẹ̑go vez.
nȉč ničẹ̑sar zaim.
nihčȅ nikọ̑gar zaim.
nȋkdar prisl.
nikjẹ̑r prisl.
pẹ̑strna -e ž
práprot -i ž
rādar -ja m
rȁk1 ráka m
špírovec -vca m
ter vez.
tercijȃlec -lca m
tọ̑rej člen. in vez.
žẹ̑1 člen.,
čẹ̑šnja -e ž
dadaīzem -zma m