prázniSSKJ -a -o prid. (á) prázni ték -ega -a m (á, ẹ̑)
1. vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; prosti tekSSKJ, ler (1): V praznem teku je do konca pritisnil na plin
2. ekspr. stanje, v katerem kdo ne opravlja dela; ler (2): Počivam, kadar to res rabim; možgani so v praznem teku in po navdihu si izberem dejavnost, ki mi to omogoča
3. ekspr. časovno obdobje brez vsebinskih sprememb in učinkov; ler (3): Po skoraj dveh mesecih praznega teka bi se iskanje resnice (čeprav je ta pojem v politiki relativen) res že lahko nadaljevalo
// del s takšnimi značilnostmi v drami ali filmu; ler (3 //): Hiter vizualni ritem mora prikriti luknje v logiki in pomanjkljivosti v zgodbi oziroma prazni tek med nizanjem pogosto osupljivih prizorov
comeback -a cit. [kámbek] m (ȃ)
vrnitev, navadno na javno sceno: »Ne, takšnemu življenju se res ne nameravam odreči,« je dvakratni svetovni prvak v finskih medijih ovrgel govorice o comebacku E ← agl. comeback iz come 'priti' + back 'nazaj'
dežêlaSSKJ -e ž (é) dežêla na sónčni stráni Álp -e -- -- -- -- ž (é, ọ̑, á, ȃ)
Slovenija: Nihče v Sloveniji ni bil več prepričan, da bo dežela na sončni strani Alp res gostila najboljše vaterpoliste Evrope
digitálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) 1. ki podaja podatke in informacije v zaporedju številk 0 in 1: digitalni zapis; digitalna oblika; Prej je bil zapis analogni, zdaj je digitalni 2. ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: digitalna tehnologija; Digitalna projekcija zagotavlja popolno kopijo za vsako predstavo v vsej življenjski dobi filma in za vsak narejen duplikat E ← agl. digital iz digit 'števka' ← lat. digitus 'prst, kazalec'digitálna fotografíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
1. fotografija, narejena na osnovi digitalnih podatkov: album digitalnih fotografij; prenos digitalnih fotografij s spominskih kartic na zapisljive nosilce CD-R; Je digitalna fotografija, posneta z najboljšim fotoaparatom, res boljša od analogne?
2. ed. tehnologija za fotografiranje na digitalni nosilec podatkov: področje digitalne fotografije; predavateljica digitalne fotografije; Je eden od pionirjev digitalne fotografije in prvi fotograf, ki je v celoti digitaliziral svoj atelje
digitálna kámera -e -e ž (ȃ, ȃ)
videokamera, v kateri se slika pretvarja v digitalno obliko: digitalna kamera z visoko ločljivostjo; leča digitalne kamere; Digitalne kamere in sodobne komunikacijske rešitve omogočajo pošiljanje fotografij in videoposnetkov po vsem svetu takoj po njihovem nastanku
digitálni fótoaparát -ega -a m (ȃ, ọ̑-ȃ)
fotografski aparat, pri katerem se slika shrani v digitalnem zapisu; digitalec, digitalni fotografski aparat, digitalnik: zmogljiv digitalni fotoaparat; model digitalnega fotoaparata; Vse razstavljene fotografije so posnete z digitalnim fotoaparatom
digitálni fotográfski aparát -ega -ega -a m (ȃ, ȃ, ȃ)
fotografski aparat, pri katerem se slika shrani v digitalnem zapisu; digitalec, digitalni fotoaparat, digitalnik: znati uporabljati digitalni fotografski aparat; Digitalni fotografski aparati so najnovejša modna muha, a hkrati tudi nadvse uporabne naprave, če nameravamo snemati slike za poznejšo računalniško rabo in obdelavo
digitálni podpís -ega -a m (ȃ, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; elektronski podpis, e-podpis: preverjanje digitalnega podpisa; podaljšanje veljavnosti digitalnega podpisa; Ministri Evropske skupnosti so uradno odobrili zakon, ki izenačuje digitalni podpis z lastnoročnim podpisom
digitálni zapís -ega -a m (ȃ, ȋ)
pretvorba različnih signalov v kodo s pomočjo računalniških orodij: V vseh vmesnih fazah se filmski zapis, tako slikovni kot tonski, danes obdeluje v digitalnem zapisu z računalniškimi orodji
drevésniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) drevésna kirurgíja -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
veda o sanaciji poškodovanih dreves: Načeloma v drevesni kirurgiji velja pravilo, da se nad deset centimetrov debelih vej ne žaga, razen če ni res nujno potrebno
imúnskiSSKJ -a -o prid. (ȗ) imúnski sistém -ega -a m (ȗ, ẹ̑) med.
organi in celice, ki telo varujejo pred boleznimi: okrepiti imunski sistem; človeški imunski sistem; oslabljen imunski sistem; Res je, da vitamin C iz sadja pomaga okrepiti imunski sistem, toda v resnici ne more preprečiti prehlada in drugih bolezni
krízniSSKJ -a -o prid. (ȋ) krízno obmóčje -ega -a s (ȋ, ọ̑)
nestabilno območje, ki ga je prizadela vojna ali naravna katastrofa: posredovanje na kriznih območjih; Slovencem se zdi bolj smiselno pošiljati vojake na bližnja krizna območja, ki jih poznamo in kjer res lahko naredimo kaj pomembnega za stabilizacijo razmer
lôvecSSKJ -vca m (ó) lôvec na gláveSSKJ -vca -- -- m, člov. (ó, á) ekspr.
kdor išče strokovnjake, primerne za določeno delovno mesto, in jih poskuša prepričati, naj sprejmejo zaposlitev pri drugem delodajalcu: Če lovci na glave znajo zagotoviti res izjemne strokovnjake, so podjetja to pripravljena plačati
splétni -a -o prid. (ẹ̑) ki je v zvezi s spletom: spletni brskalnik; spletni naslov; spletne storitve; Naš spletni strežnik je bil zasut z naročili, ki bi jih bilo verjetno še več, če se vmes ne bi sesul E ↑splètsplétna strán -e -í ž (ẹ̑, ȃ ȋ)
mesto na spletu, na katerem so dostopne medijske, besedne, zvočne, filmske vsebine: spletna stran podjetja; obiskovalci spletne strani; Po razgibani debati se je okrogla miza končala, še naprej pa je mogoče svoje mnenje izraziti na spletni strani
splétna umétnost -e -i ž (ẹ̑, ẹ́)
umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje svetovni splet; netart: Prednost spletne umetnosti je v tem, da je umetnikov atelje lahko že kar galerija, galerija spletne umetnosti pa je le zbirka povezav do umetnin samih
splétni dnévnik -ega -a m (ẹ̑, ẹ̑)
spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja; blog: pisanje spletnega dnevnika; Je že res, da blogersko spletišče deluje samo nekaj mesecev, a vendarle bi od piscev spletnih dnevnikov pričakovali malce več zagnanosti
têžkiSSKJ -a -o prid. (é) têžki mêtal -ega -a in metál -a m (é, ȇ; ȃ)
zvrst rokovske glasbe, za katero so značilni močno okrepljeni, agresivni zvoki; heavy metal1, metal1 V tem trenutku so druge zvrsti res bolj priljubljene, toda to še ne pomeni, da je težki metal kar izginil
cárSSKJ -ja m, člov. (ā) pog., v povedni rabi
kdor zaradi svojih uspehov, zanimivih, prijetnih značilnosti vzbuja občudovanje; džek, frajer (1): biti res car; Najhitrejši med moškimi in ženskami na svetu na 100 m so carji športa E ← hrv., srb. cȁr ← rus. cárь < slovan. *cьsar'ъ ← lat. Caesar
émšo2 -a m (ẹ̑) pog.
starost, leta in s tem povezana pozabljivost, okornost: In res, pokazalo se je, da občasna nihanja v počutju niso nedolžna stvar, čeprav jih je doslej odpravil le z zamahom roke, češ, vsega je kriv emšo E ↑émšo1
fítofarmacévtski -a -o prid. (ȋ-ẹ̑)
ki se nanaša na proizvodnjo pripravkov, izdelkov za zdravljenje rastlin, preprečevanje njihovih bolezni ali njihovo varovanje pred škodljivci: fitofarmacevtska sredstva; Ob pogostem škropljenju se pojavljajo vprašanja, ali so fitofarmacevtski pripravki res neškodljivi, tudi če jih pridelovalci uporabljajo v neposredni bližini naselja E iz fitofarmacevt ← nem. Phytopharmazeut k ↑fítofarmacíja
fotofón -a m (ọ̑)
mobilni telefon s fotoaparatom: Posledica majhne leče je slabši zajem svetlobe, zaradi česar s fotofoni posnete fotografije načeloma uspejo zgolj pri res dobri svetlobi, sicer pa dobimo precej zrnate slike E (↑)foto… + (↑)(tele)fón
gnjavátor -ja m, člov. (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
kdor koga vztrajno, vsiljivo nadleguje: siten gnjavator; Ti si pa res pravi gnjavator! E ← hrv., srb. gnjàvātor iz (↑)gnjáviti
hêker -ja in héker -ja m, člov. (é; ẹ́)
1. kdor vdira v tuje računalniške sisteme: računalniški heker; vdor hekerjev; boj proti hekerjem; Hekerji lahko brez posebnih težav vdrejo v osebni računalnik uporabnika v internetu in mu uničijo ali prepišejo podatke
2. kdor z navdušenjem spreminja programsko opremo: Skupina dobro znanih hekerjev je na prireditvi ponudila zbirko programov, ki res omogočajo anonimno brskanje v internetu E ← agl. hacker iz ↑hêkati
hóbit -a m, živ. (ọ̑)
majhno, človeku podobno, zelo iznajdljivo bitje iz Tolkienovih literarnih del: Slišal sem že o čudnih rečeh, ki se godijo v tej deželi, ampak za hobite, ki bi spali na prostem pod drevesom, pa menda res še nisem slišal E ← agl. hobbit, popularizirano po zgodbah Johna Ronalda Reuela Tolkiena (1892–1973), a že prej znano v angleški narodopisni dediščini
ibogaín -a m (ȋ) med.
alkaloid v afriški rastlini Tabernanthe iboga, ki deluje kot antidepresiv ali stimulans: učinki ibogaina; uživanje ibogaina; zdravljenje z ibogainom; Izkušnje in raziskave so pokazale, da ibogain res prekine zasvojenost, da pa ne zaleže pri vzdrževanju abstinence E ← agl. ibogaine po rastlini iboga
ígličar -ja m (ȋ) pog.
1. člov. narkoman, ki si mamilo vbrizgava v žilo: Aids je res tudi zdravstveni problem, toda začel se je kot moralni problem homo- in biseksualnosti ter se nadaljeval z igličarji
2. živ. tiskalnik, pri katerem se barva nanaša z iglicami, kar omogoča tiskanje več kopij hkrati; iglični tiskalnik: Tiskalnik je precej tih, kolikor je igličar sploh lahko tih E (↑)íglica
júgonostálgik -a m, člov. (ȗ-á) od leta 1991
kdor ima nostalgijo po življenju v nekdanji Jugoslaviji: Jugoslavija, ki je zdaj, razen v glavah jugonostalgikov, definitivno ni več, je bila res nekaj posebnega E ↑júgonostalgíja
kanábis -a m (ȃ)
1. vrsta konoplje, ki vsebuje opojno snov, Cannabis sativa forma indica; indijska konopljaSSKJ, gandža (1), trava (1): sadika kanabisa; pridelovanje kanabisa; Indijska konoplja se je uporabljala za številne indikacije, sedaj pa imamo zdravilo iz kanabisa
2. mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov indijske konoplje; marihuanaSSKJ, gandža (2), trava (2): kadilec kanabisa; legalizacija kanabisa; uživanje kanabisa; Še zdaleč ni res, da veliko uživalcev kanabisa pogosto uživa druge prepovedane droge E ← nlat. cannabis ← gr. kannábis 'konoplja'
kántávtorstvo -a s (ȃ-ā)
dejavnost kantavtorjev: slovensko kantavtorstvo; festival kantavtorstva; Današnji časi so res kantavtorstvu nenaklonjeni, vendar ustvarjajo zaradi svojega potrošniškega enoumja zelo hvaležno okolje za takšno produkcijo E (↑)kántávtor
lunátičen -čna -o prid. (á)
ki se zelo razlikuje od običajnega, stvarnega in daje vtis neuravnovešenosti, čudaštva, sanjaštva: Čeprav so ti ljudje res lunatični sektaši, daleč stran od osrednjega toka, je njihov vpliv daljnosežen in prodoren E ← agl. lunatic iz lat. lūnāticus 'podvržen luninim menam' iz (↑)lúna
modélSSKJ -a m, člov. (ẹ̑) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. kdor s svojimi posebnimi lastnostmi, značilnostmi pozitivno izstopa: On je pa res pravi model
2. moški, navadno mlajši: Ker je model zelo nadarjen, delaven in vztrajen, so trenerji nad njim navdušeni E (← nem. Modell, frc. modèle) ← it. modello 'kalup, vzorec, model' < vlat. modellus iz lat. modulus 'mera, merilo' iz modus 'način, mera'
naspidírati -am dov. (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
povzročiti, da postane kdo bolj živahen, dejaven: Zanima me, ali te zeleni čaj res naspidira E iz spidírati iz ↑speed
pêrlaSSKJ -e ž, člov. (ȇ) ekspr.
kdor zaradi prevladujočih pozitivnih lastnosti vzbuja pozornost, odobravanje: Naša zadnja hišna pomočnica je res prava perla E ← nem. Perle ← romansko *perula k lat. perna v pomenu 'školjka'
pribítSSKJ -a -o prid. (ȋ) pog.
ki je omamljen, pijan; zadet: Če kadiš res dobro travo, si pribit gotovo še šest ur E (↑)pribíti
starodôbnik -a m, živ. (ȏ)
starinsko vozilo; oldtajmer: dirka starodobnikov; Moški sicer res občudujejo starodobnike, a po večini se raje vozijo s tistim, kar je praktično, udobno in varčno E univerbizirano iz starodôbni avtomobíl
súperca1 -- prid. (ȗ) pog., navadno v povedni rabi izvrsten, odličen: res superca film; Fantje so superca, nobenega se ne bi branila E iz súperica iz (↑)súpersúperca2 prisl. (ȗ) pog.
biti superca zadovoljen; Bilo bi superca, če bi bila naloga gotova do naše vrnitve
súpermodélka -e ž, člov. (ȗ-ẹ̑)
vrhunska manekenka: Priznala je, da je, odkar ni več aktivna supermodelka, res pridobila nekaj kilogramov, toda še vedno se v svoji koži počuti odlično E ↑súpermodél
šarlóta -e ž (ọ̑)
pecivo iz biskvitnega testa ali piškotov, jajčne kreme, sadja, smetane in likerja: postreči šarloto; čokoladna šarlota; jabolčna šarlota; Panna cotta je bila presladka, zato pa sta borovničeva strjenka in šarlota res dostojno končali lep obed E ← frc. charlotte, prvotneje 'žensko pokrivalo, avba', po ženskem imenu Charlotte
tántrik -a m, člov. (á)
kdor izvaja tantro: Najbrž bo res, da so, tako kot nekaj drugih podobnih templjev, tudi to mojstrovino postavili tantriki E ← agl. tantric iz ↑tántra
tiskôvka -e ž (ȏ) pog.
tiskovna konferenca: Ko je hotelski receptor dan po tiskovki v več časopisih odkril mojo fotografijo, se je najprej začuden pozanimal, ali sem to res jaz E univerbizirano iz tiskóvna konferénca
tóm -a in -- in TÓM -a in -- m (ọ̑) do junija 2003
letna obrestna mera za denarne obveznosti in terjatve v domači valuti, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti; temeljna obrestna mera: V Banki Slovenije priznavajo, da bi tom po veljavni metodologiji hipotetično res lahko bil negativen, čeprav je to po njihovem mnenju malo verjetno E kratica za t(emeljna) o(brestna) m(era)
transpónder -ja m (ọ́)
elektronski mikročip v stekleni kapsuli, ki se uporablja pri elektronski identifikaciji: Med preizkusom so ocenjevali uporabo pasivnih in aktivnih transponderjev za prevoz zabojnikov po morju E ← agl. transponder iz trans(mitter) 'pošiljatelj' + (res)ponder 'kdor odgovarja'
váv uáu medm. (ȃ) pog.
izraža navdušenje: Vav, ti si pa res model E ← agl. wow, onomatopeja
zažigálenSSKJ -lna -o prid. (ȃ) pog.
ki povzroča, vzbuja zelo naklonjen odziv: Predstava je bila res zažigalna, užival sem sleherni trenutek E (↑)zažígati