Tiskanje

odcedíti odcedím dovršni glagol [otcedíti]

1.

odliti počasi in navadno v manjših količinah

1.1.

2.

v obliki odcediti se odteči počasi in v manjših količinah

2.1.

v obliki odcediti se

ETIMOLOGIJA: ↑cediti

odcejèn odcejêna odcejêno pridevnik [otcejèn]

pri katerem je tekočina odstranjena z odlivanjem počasi in v manjših količinah

ETIMOLOGIJA: ↑odcediti

parmezán parmezána samostalnik moškega spola [parmezán]

zelo trd sir rahlo pikantnega okusa iz kravjega mleka, ki se navadno riba, strga, po izvoru iz Italije

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Parmesan in frc. parmesan iz severnoit. parmesano, knjiž. it. parmigiano, prvotno ‛paremski, iz Parme’, po italijanskem mestu Parma - več ...

vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín]

organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma

STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...

čêsen čêsna samostalnik moškega spola [čêsən]

1.

začimbna rastlina z razvejanim steblom in podzemno čebulico s stroki belkaste barve; primerjaj lat. Allium sativum

1.1.

STALNE ZVEZE: divji česen, medvedji česen
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. čèsen, knjiž. čèsan, bolg. čésъn < pslov. *česnъ, iz *česnǫti ‛razčesniti, razklati’ - več ...

kívijev kívijeva kívijevo pridevnik [kívijeu̯ kívijeva kívijevo]

1.

ki je v zvezi s kivijem 1., 1.1.

ki je v zvezi s kivijem 2.

ETIMOLOGIJA: ↑kivi

móčnat móčnata móčnato pridevnik [móčnat]

1.

v nekaterih zvezah v obliki močnati ki je iz moke 1. ali vsebuje moko 1.; SINONIMI: mokast, moknat

2.

ki spominja na moko 1. ali je tak kot pri moki 1.; SINONIMI: mokast, moknat

ETIMOLOGIJA: ↑moka

prosó prosá samostalnik srednjega spola [prosó]

1.

kulturna rastlina z lati, sestavljenimi iz pecljatih klaskov; primerjaj lat. Panicum miliaceum

1.1.

STALNE ZVEZE: gorenjsko proso, kornberško proso, perujsko proso, prekmursko proso
ETIMOLOGIJA: = cslov. proso, hrv., srb. prȍso, rus. próso, češ. proso < pslov. *proso, nejasnega izvora - več ...

škàmp škámpa samostalnik moškega spola [škàmp]

1.

večji morski rak oranžne barve s podolgovatim telesom; primerjaj lat. Nephrops norvegicus

1.1.

navadno v množini

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. scampo iz gr. kámpē ‛črv’ zaradi kuhanih oluščenih repov, ki spominjajo na črva - več ...

vèndar členek [və̀ndar]
I.

1.

poudarja povedano kljub morebitnemu dvomu

1.1.

2.

izraža nestrpnost, nejevoljo

2.1.

3.

izraža veselje, navadno ob presenečenju, da je kaj mogoče

4.

izraža pomislek glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto

5.

v vezniških in členkovnih zvezah poudarja pomen razmerja, ki ga izraža veznik ali členek

6.

uvaja novo poved, ki je nasprotna prejšnji povedi

II. kot veznik

1.

uvaja besedo ali stavek, ki je nasproten prejšnjemu stavku ali besedi

1.1.

1.2.

1.3.

ETIMOLOGIJA: iz *viny že, iz *viny = cslov. viny ‛seveda, vsekakor’ iz vina ‛vzrok, prilika’ - več ...

alpáka1 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka]

1.

lami podobna južnoameriška domača žival z dolgim vratom in daljšo volnato dlako; primerjaj lat. Vicugna pacos

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Alpaka in) špan. alpaca iz kečuan. (al)paco iz paco ‛(rdeče)rjav’

bívol bívola samostalnik moškega spola [bívol]

1.

večje divje ali udomačeno govedo z velikimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v Aziji in Afriki; primerjaj lat. Bubalus

2.

znamenje kitajskega horoskopa med podgano in tigrom

2.1.

STALNE ZVEZE: afriški bivol, kafrski bivol, vodni bivol
ETIMOLOGIJA: = cslov. byvolъ, hrv. bívōl, srb. bívō, star. ukr.bývol, slovaš. byvol < slovan. *byvolъ, prevzeto iz vulglat. *būvalus < klas. lat. būbalus, kar je prevzeto iz gr. boúbalos, iz boũs ‛govedo’ - več ...

cedílo cedíla samostalnik srednjega spola [cedílo]

luknjičasta ali mrežasta priprava za ločevanje trdne snovi od tekoče s pretakanjem; SINONIMI: odcejalnik

FRAZEOLOGIJA: ostati na cedilu, pustiti na cedilu koga
ETIMOLOGIJA: = cslov. cědilo, hrv. cjèdilo, srb. cèdilo, rus. cedílo, češ. cedidlo < pslov. *cědidlo iz ↑cediti

dietétični dietétična dietétično pridevnik [dijetétični]

1.

ki je v zvezi z dietetiki ali dietetiko

2.

ki se uporablja pri dieti

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. diätetisch iz ↑dietetika

kálij kálija samostalnik moškega spola [káli]

zelo mehka, na zraku in v vodi neobstojna lahka kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: K

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kali, Kalium, frc. kali iz nlat. kalium, iz arab. 'al ḳalī ‛pepelika, kalijev karbonat’, iz ḳala ‛cvreti, peči’ - več ...

šitáka šitáke samostalnik ženskega spola [šitáka]

1.

užitna lesna goba z nazobčanimi luskami na rjavem klobuku in svetlejšem betu, po izvoru iz vzhodne Azije; primerjaj lat. Lentinula edodes; SINONIMI: iz biologije užitni nazobčanec

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. shiitake iz jap. shiitake iz shii ‛vrsta drevesa iz rodu kostanjevcev’ + take ‛goba’

testenína testeníne samostalnik ženskega spola [testenína]

navadno v množini živilski izdelek različnih oblik iz nekvašenega testa, ki se navadno skuha v vreli vodi, ali jed iz tega izdelka

ETIMOLOGIJA: ↑testen

ênokalíčnica ênokalíčnice samostalnik ženskega spola [ênokalíčnica]

iz botanike rastlina, ki ima v kalčku en klični list

ETIMOLOGIJA: iz ena kal

ml simbol

1.

simbol za enoto mililiter

2.

del pridevniške zloženke v obliki n-ml mililitrski

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑mililiter

razstrúpljati razstrúpljam nedovršni glagol [rasstrúpljati]

1.

odstranjevati škodljive snovi iz organizma ali jih razgrajevati

2.

v obliki razstrupljati se spravljati škodljive snovi iz organizma

3.

odstranjevati škodljive snovi od kod ali jih razgrajevati

4.

navadno ekspresivno odstranjevati kaj nezaželenega, škodljivega od kod sploh

ETIMOLOGIJA: ↑razstrupiti

vanílja vanílje; in vanílija samostalnik ženskega spola [vanílja]

1.

tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla

manj formalno

STALNE ZVEZE: burbonska vanilja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika