izkȗšnja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

kúsa 1., f. = skušnjava, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

-kúsiti -kȗsim samo v sestavi

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

línija Frazemi s sestavino línija:
línija nàjmánjšega odpôra, ohraníti vítko línijo, vítka línija

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

mamīti mámim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

napást -i ž (ȃ) zastar.
1. skušnjava: spravljati v napast
2. nesreča, neprijetnost: vojne napasti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

napast [napȃst] samostalnik ženskega spola
  1. nesreča, neprilika, neprijetnost
  2. skušnjava

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

nèubranljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da ubraniti: neubranljiv napad; neubranljiva sila
● publ. postaviti koga pred neubranljiv mat spraviti ga v brezizhoden položaj
// ki se mu ne da ubraniti, upreti: neubranljiva skušnjava, strast, želja / pogled njegovih oči je bil neubranljiv / knjiž., ekspr. neubranljiva usoda neizogibna / knjiž., ekspr. zajelo ga je neubranljivo hrepenenje po domu zelo veliko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

omotíti in omótiti -im dov. (ī ọ́) knjiž.
1. narediti koga omotičnega: kadar ga omoti vino, se razgovori; omotiti koga z udarci po glavi / nevarnost mu je omotila pamet
● ekspr. lepota dežele ga je hitro omotila prevzela, navdušila; star. skušnjava ga je omotila premotila, zapeljala
2. omamiti, ublažiti: omotiti bolečino / omotiti slabo vest v hrupni družbi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

pót Frazemi s sestavino pót:
hodíti po krívih pótih, hodíti svôja póta

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

premotíti in premótiti -im dov. (ī ọ́) nav. ekspr.
1. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, neprimernega: premotiti koga z obljubami / nizka cena ga je premotila, da je stvar kupil; priložnost, skušnjava ga je premotila
2. narediti, povzročiti, da se pozornost, misli koga usmerijo drugam: premotiti otroka z igračo; skušal se je premotiti z delom
// prevarati, ukaniti: da bi zasledovalce premotil, se je preoblekel
3. pridobiti si ljubezensko naklonjenost koga: premotil mu je hčer
4. star. prekiniti, pretrgati: tišino je premotil tlesk pokrova / že dobro, je premotil njeno zgovornost
● ekspr. truden je bil, vendar ga spanec ni premotil vendar ni zaspal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

premotíti in premótiti -im dov.
koga narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, neprimernega
SINONIMI:
knj.izroč. omotiti
GLEJ ŠE SINONIM: prevarati, zamotiti, zapeljati, zavesti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024

skusnava gl. skušnjava ♦ P: 1 (TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

sküšávanje tudi sküsávanje -a s
1. izkušnja, preizkušnja: Próba; szküsávanye KOJ 1833, 189; Jeli nám szküsávanye nikaj ne haſzni KŠ 1754, 175; Szküsávanye váſz je drügo eſcse nej zgrabilo KŠ 1771, 509; Ne obtrdite ſzrczá za dnéva ſzküsávanya KŠ 1771, 675; vu vrejmeni 'smetnoga ſzküsávanya KMK 1780, 93; od vnouge féle ſzküsávanya SIZ 1807, 8; naj on náſz varje prouti nyih ſzküsávanyi KŠ 1754, 174; poſzvéti po etom moje ſzküsávanye KŠ 1754, 236; I ſzküsávanye moje nej ſzte za nikoj meli KŠ 1771, 565; Vſzejm vernim vu vſzákom ſzküsávanyi na podpéranye KŠ 1754, 2a; ki ſzte oſztanoli z-menom vu ſzküsávanyi mojem KŠ 1771, 246; Vſzküsávanyi pogibati Ne dáj nam BKM 1789, 179; Da te ne obláda vrág vu ſzküsávanyi SŠ 1796, 31; I dober düh z-menom hodi Vu vszákom szküsávanyi KAJ 1848, 218; koteri zvüneiſnyim ſzküſávanyem vneſzrecſo nyega miſzli porinouti TF 1715, 43; ſzküsávanyem miſzli zapelati KŠ 1754, 42; ſzküsávanyem miſzli zapelati SM 1747, 42; Szlü'zécsi Goſzpodni ſzküsávanyem KŠ 1771, 405; ka bi mojo düso nepriátelje ſzvojim ſzküsávanyem ſztiſzkávali KM 1783, 189; obatori moje ſzercze proti vſzake féle ſzküsavanya SM 1747, 60; ako ſze 'zaloſztite vu vnougi ſzküsávanyaj KŠ 1771, 703
2. skušnjava: obari mojo düso od ſzküsávanya KŠ 1754, 241; Nevpelai náz vu ſzküſávanye TF 1715, 25; I Nevpelai náz vu szküsávanye ABC 1725, A4b; I ne vpelai náſz vu ſzküsávanye SM 1747, 44; I nevpelaj nász vu ſzküsávanye KM 1783, 21; Dáj obládati, Vſze moje ſzküsávanye BKM 1789, 173; Pokedob pa jasz szküsávanya obládati nezamorem KOJ 1845, 92
3. preizkus, poskus: i szküszávanya preglednyenya sze na znánye dá AIP 1876, br. 4, 2; Eden gospod je za volo skušávanja péske pámeti odpotüvo AI 1878, 8; Pri vojszki szo ne dávno za szküsávanya volo nücali AIP 1876, br. 7, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

skȗšnja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

skušnjáva -e ž (ȃ) nav. ekspr.
1. velika želja storiti navadno kaj neprimernega, nedovoljenega: obšla ga je skušnjava, da bi jo ogovoril, poljubil; skušnjava ga je premotila, zapeljala; upirati se skušnjavi; le z močno voljo je premagal skušnjavo / spraviti, zapeljati koga v skušnjavo
● ekspr. imeti skušnjavo po kajenju, pitju zelo si želeti kaditi, piti; ekspr. kava je zanjo prevelika skušnjava ne more se ji odreči, čeprav ji škoduje
// priložnost storiti kaj neprimernega, nedovoljenega: v mestu je bilo za mladega človeka veliko skušnjav
2. kdor nagovarja koga, da stori kaj neprimernega, nedovoljenega: on je prava skušnjava / kot psovka poberi se, skušnjava skušnjavska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

skušnjáva -e ž (ȃ) upreti se ~i; ~e za mlade

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

skušnjáva -e ž
velika želja storiti navadno kaj neprimernega, nedovoljenegapojmovnik
SINONIMI:
zastar. napast, nar. tantava

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024

skušnjȃva – glej izkȗšnja, -kúsiti, skȗšnja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

sküšnjáva -e ž skušnjava: kaj je ſzküsnyáva KŠ 1771, 49; Da vu ſzküsnyávo nigdár ne pridete BKM 1789, 301; gda ſzem vſzerdni ſzküsnyavai SM 1747, 69; Da Vrag ſzvoimi ſzküsnyavami, nikai obláſzti ne vzeme SM 1747, 65

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

skušnjava [skušnjȃva] samostalnik ženskega spola

skušnjava

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

skušnjava samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

skušnjava ž, F2, adagia sunt: Imamo vſako vro v'vedan na ẛkuſhnîave ſtrézhi inu zhakati; tentatio, ṡkuſhnîava, iṡkuſhnîa

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

skušnjava -e ž skušnjava: postane strashan, inu ſlab, de ſledna hudizhava skushnava im. ed. lahku ga premaga ǀ ſledna skushnaua im. ed., inu huda perloshnost taisto v'greh perpravi ǀ taisti firsht bi ne bil obene skushnave rod. ed. imel ǀ zhe is' ſlabuſti, ali s'kuſhnave rod. ed. v' greh padete ǀ Leta Menih veliku leit nej obeni skushnavi daj. ed. hudizhavi peruolil ǀ V' shtajerski deshelli je bil en Gospud, katiri je leto skushnavo tož. ed. imel ǀ to shkushnavo tož. ed. odshene ǀ skuſi slabuſt zhlovesko, inu hudizhavo shushnavo tož. ed. ǀ yh neuzhite de bi imeli bejshat pred skushnavo or. ed., inu mresho tiga paklenskiga loviza ǀ vashe hude shelje, skushnave im. mn. tiga hudiga, pregovorjenie tiga ſvejta, ali hudiga tovarsha vaſs hozheo v'greh perpravit ǀ she vekshi shushnave im. mn. ſo njega obhajale ǀ Morebiti de shelite ledih biti teh hudizhavih skushnau rod. mn. ǀ ſi navajen vſelej hudizhavim skushnavam daj. mn. pervolit ǀ s'kushnauam daj. mn. tiga Satana ſe ſuper postovish ǀ ſamy ſi skushnave tož. mn. dellate s'kusi ta firbzhni pogledt ǀ te shkushnave tož. mn. tega paklenskiga leva ſerzhnu premagaio ǀ shiher uſijh uashyh skushnauah mest. mn. bote s'Dauidam rekli ǀ V' velizih Smeshnavah, inu v' skushnavah mest. mn. ſe najde zhlovek v' taiſti posledni uri ǀ ga zukajo s' kushnavamy or. mn. → skušati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

skušnjava -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

skušnjava sam. ž ♦ P: 23 (TA 1555, *P 1563, TPs 1566, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DC 1580, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

skušnjava ► sküšˈn’aːva -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

svāja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

škrofiti -im nedov. škropiti: dajte shegnano vodo, shkrofite vel. 2. mn. po hishi (V, 201) → skušnjava

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

tantáva -e ž (ȃ)
nar. primorsko skušnjava: mučila ga je tantava, da bi vstopil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

venezuelski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
venezuelska venezuelsko pridevnik
IZGOVOR: [venezuélski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

víti 1., víjem, vb. impf. 1) winden; prejo v klopčič v.; venec v.; trte v.; piščali v. (iz muževnih šib); v. roke, mit den Händen ringen; krč me vije, ich habe Krämpfe; vije me po trebuhu, ich habe die Kolik, Cig., LjZv.; — Windungen machen: brezen, če z rilcem ne rije, pa z repom vije, Npreg.-Jan. (Slovn.); Na pragu je stala, Je vila z glavo (wendete den Kopf nach allen Seiten), Npes.-K.; — v. se, sich winden, sich schlängeln; potok, pot se vije; — od bolečin se viti; — 2) bedrängen, quälen, Cig.; skušnjava nas vije, Škrinj.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

zmôči zmórem dov., zmógel zmôgla (ó ọ́)
1. izraža sposobnost osebka
a) uresničiti, opraviti kaj: delo, nalogo bom zmogel; pokaži, kaj in koliko zmoreš; ko je dobil posojilo, je nakup zmogel; velikega napora ne zmorem več / naporno pot še zmeraj zmorem; ali zmoreš sto korakov / od strahu ni zmogel niti besede / ljubezen zmore vse
b) doseči kaj: ladja zmore precejšnjo hitrost; letalo zmore višino deset kilometrov
c) plačati, poravnati kaj: dajatve, stroške komaj zmoremo / kdo le bo zmogel toliko denarja / dal mu je stotak, ker več ni zmogel
č) imeti kaj: imeli smo par volov, ker dveh parov kmetija ni zmogla / ekspr. oko več ne zmore solz / ekspr. kraj ne zmore niti ene dobre gostilne nima
// z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje zaradi
d) svojih lastnosti: vsega tega ne zmorem pojesti; zmore se prilagajati okolju / tako zmore ljubiti samo mati; tega ne zmorem razumeti / ta človek ne zmore molčati
e) objektivnih, zlasti materialnih možnosti: vsi skupaj bomo že zmogli to kupiti; dolgov ne zmore odplačevati
2. uspeti uresničiti: lani je gledališče zmoglo pet premier; ker je nadarjen, bo zmogel študij v treh letih / pot so zmogli v dveh dneh / zmogel je še toliko moči, da se je privlekel do hiše; zmogel je pogum in vprašal; malokdo bo zmogel zadosti potrpežljivosti, da prebere do konca
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: zmogla ga je lakota, ekspr. skušnjava in je vzel / brezoseb. zmoglo jo je in je zajokala / zmogel ga je smeh, spanec
4. star. premagati: trije so bili, pa so ga komaj zmogli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Število zadetkov: 33