eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čemáž čemáža tudi čémaž čémaža samostalnik moškega spola [čemáš čemáža] tudi [čémaš čémaža] ETIMOLOGIJA: < čremoš, sorodno hrv. srijȇmoš, srijȇmuš, srb. srȇmuš, rus. čeremšá, belorus. čaramšá < pslov. *čermъšь, *čermъša < ide. *kremus(i̯)o‑, *kermus(i̯)o‑, iz česar je še litov. kermùšė, angl. ramsons, bav. nem. Rams, gr. kremyon - več ...
flambíran flambírana flambírano pridevnik [flambíran] ETIMOLOGIJA: flambirati
kívijev kívijeva kívijevo pridevnik [kívijeu̯ kívijeva kívijevo] ETIMOLOGIJA: kivi
máčji máčja máčje pridevnik [máčji] STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep
FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj.
ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej mačka
motovílec motovílca samostalnik moškega spola [motovíləc motovíu̯ca] STALNE ZVEZE: holandski motovilec, ljubljanski motovilec
ETIMOLOGIJA: motovilo, ker je odrasla rastlina rogovilasto razcepljena in spominja na obliko motovila - več ...
skúta skúte samostalnik ženskega spola [skúta] STALNE ZVEZE: albuminska skuta, sirarska skuta, sladka skuta
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge, sorodne s furl. scòta < lat. excocta, deležnik od excoquere ‛pokuhati’, iz lat. ex ‛iz’ + coquere ‛kuhati’, prvotno torej ‛pokuhana (jed)’ - več ...
vaníljin vaníljina vaníljino; in vanílijin pridevnik [vaníljin] ETIMOLOGIJA: vanilja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

sladíca -e ž (í)
sladka jed, ki se navadno ponudi po glavni jedi: pripraviti sladico; postreči s sladico / sadna sladica
♦ 
agr. raztopina, nastala s kuhanjem slada in vode, za izdelovanje piva

Sprotni slovar slovenskega jezika

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

prepékati SSKJ² nedovršni glagolETIMOLOGIJA: prepeči

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

izolanka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
izolanke samostalnik ženskega spola
sladica
IZGOVOR: [izolánka], rodilnik [izolánke]
PRIMERJAJ: Izolanka

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Izvor prekmurske besede »posolanka«

Na vas se obračam s prošnjo za pojasnilo etimološkega izvora prekmurske besede posolanka (to je tipična prekmurska sladica s skuto).

Pika v citirani povedi

Znašla sem se pred dilemo. Primer:

Drugi starši zahtevajo stvari, ki niso pomembne. Rečejo lahko: »Pobarvaj to žabo zeleno.«, »Obleci modro majčko.« ali »Sladico pojej do konca.«

Zanima me, kako je z ločili. Ali našteti navedki ohranijo svoje ločilo in so med seboj ločeni z vejico ali se namesto pik v navedkih uporabi vejica? Pa končna pika, se opusti ali piše?

Še dodaten (malo drugačen) primer:

  • Če vas Kim prosi, da se igrajte z njo, namesto »Samo trenutek.« recite »Počakaj pet minut, nato pa se bom igrala s tabo.«.
  • Če Robbie poliva sok, mu ne recite »Bodi previden.«, ampak »Kadar nalivaš sok v kozarec, drži plastenko z obema rokama.« Namesto »Pospravimo igrače.« recite »Čas je, da pospravita igrače.«.

Tudi v tem in podobnih primerih me zanima, ali navedke lahko pišem tako, kot sem jih (brez dvopičij) in kako je z ločili.

Vejica pred »namesto«, ki povezuje osebni glagolski obliki

Vprašanje vejice v sledeči povedi je razklalo mojo družino in nekaj znancev:

  • V ključnem trenutku tragedije Orfej Evridiko vidi(,) namesto pogleda.

Na stran vejice so se razen mene postavili vsi, ki so vprašanje prejeli. Trdijo namreč, da gre za dve osebni glagolski obliki, med katerima bi stala vejica, če bi bil, kar imajo oni za odvisni stavek, razširjen, torej: ... vidi, namesto da bi jo pogledal. Na drugi strani stojim le jaz. Čutim, da tu vejice ni, saj si glagolski obliki delita obvezno tožilniško dopolnilo, torej morata biti priredno vezani polovici povedkovne fraze (žal terminologije, ki jo uporablja tvorbena slovnica, v slovenščini ne poznam), če želimo obdržati pomen. Zanima me, ali se slovnica strinja z mano ali se je tudi sama zarotila proti meni.

Vnaprej se zahvaljujem za vsakršen odgovor!

Število zadetkov: 13