cukrén -a -o; bolj ~ (ẹ̑) neknj. pog.: ~o govorjenje osladno; ~o pecivo sladko, sladkano
cukrénost -i ž, pojm. (ẹ̑) neknj. pog.
dólce [če] nač. prisl. (ọ̑) glasb. ‹nežno, sladko›
néktar -ja m z -em snov. (ẹ̑) |pijača bogov v grškem bajeslovju|; rastl. Čebele nabirajo ~ |sladko tekočino cvetov|
sládek -dka -o tudi sladák sládka -ó; slájši -a -e tudi -êjši -a -e (á; ȃ á ọ̑; ȃ; ȇ) ~ sok; poud.: ~ otroški obrazek |ljubek, mil|; ~ spanec |prijeten, dobrodejen|; objeti svoje ~o dekle |drago, ljubo|; pesn. ~o vince |dobro, okusno|; poud. sladek z/s kom biti ves ~ z obiskovalko |zelo, pretirano prijazen|
sládki -a -o (á) ~a smetana
sládki -ih m mn. (ȃ) knj. pog. prijeti koga za ta ~e za lase na sencih
sládko -ega s, pojm. (á) razlikovati med ~im in grenkim; snov. |sadje, kuhano v sladkorju|
sládkost -i tudi sladkóst -i ž, pojm. (á; ọ̑) ~ pijače; poud.: ~ besed |velika, pretirana prijaznost|; ~ oči |ljubkost, milina|; števn. ~i življenja |prijetne, dobrodejne stvari|
sládko1 in sladkó nač. prisl. slájše tudi -êj(š)e (á; ọ̑; ȃ; ȇ) poud. ~ govoriti |zelo, pretirano prijazno|; glasb. |dolce|
sládko2 in sladkó povdk. (á; ọ̑) poud. komu ~ mu je ob spominu nanjo |prijetno, milo|
sládko- prvi del prir. zlož. (á) sládko-kísel
sládko.. prvi del podr. zlož. (á) sládkokísel
sladko.. prvi del podr. zlož. sladkobeséden, sladkosnédec
sládko-kísel -sla -o (á-í) ~a jed
spánje -a s, pojm. (á) zbuditi se iz ~a; govoriti v ~u; poud. pogrezniti se v ~ |trdno zaspati|; nemirno ~; poud. sladko ~ |prijetno|; zimsko ~ medveda