gółcati, -am, vb. impf. 1) laut schluckend trinken: sladko vince iz okrogle buče g., Jurč.; — 2) rülpsen, Rez.-C.; meni se golca, Fr.-C.; — prim. kolcati se.
mlẹ́kọ, n. die Milch; sladko, kislo m., süße, saure Milch; posneto m., abgerahmte Milch; pinjeno m., die Buttermilch; — vince kakor mleko! Zv.; mleko se še tvojih zob drži = du bist noch ein Kind; m. izpod krave, frisch gemolkene Milch; po ptičje m. poslati = nach Mückenfett schicken, Cig.; vse ima, le ptičjega mleka ne, Notr.; — 2) kačje m., der Kuckucksspeichel (ein Schaum auf Weidenbäumen), = kačji pljunec, Ip.-Erj. (Torb.); — 3) pasje m., die Gartenwolfsmilch (euphorbia peplus), Cig., Jan., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); = volčje m., Cig., Jan.; — ptičje m., die Vogelmilch (ornithogalum), Cig., Tuš. (B.); belo in rumeno ptičje m., weißer und gelber Milchstern (ornithogalum umbellatum et luteum), Tuš. (R.); — krvno m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Dict., Z.
nasmẹhljávati se, -am se, vb. impf. ad nasmehljati se; lächeln: Golčice mi precvetajo, Se sladko nasmehljavajo, Npes.-K.
obáriti, -im, vb. pf. 1) abbrühen, absieden, abkochen, Mur., Cig., Jan., Šol., Npes.-Vraz, Gor., jvzhŠt.; o. klobase, Gor.; obarjena riba, Vod. (Izb. sp.); — 2) mleko se je obarilo = zgrizlo ali zajedlo se je, Soška dol.-Erj. (Torb.); ako se sladko mleko že toliko skisa, da se naredi skuta iz njega, pravijo: mleko se je obarilo, Štrek. (Let.); — menda tudi obaríti; iz: obvariti.
posmẹ́jati se, -smẹ́jam, -smẹ́jem se, vb. pf. ein wenig lachen; Sladko je posmejala se, Npes.-K.
pretopíti, -ím, vb. pf. 1) = pregreti, durchwärmen, C.; pretopljeno mleko, še sladko mleko, katero je že nekoliko smetane naredilo ter v peč dejano ni se skisalo, jvzhŠt.; — 2) noch einmal schmelzen, umschmelzen; p. srebro, das Silber überbrennen, p. železo, das Eisen frischen, Cig.; pretopljeno železo, das Frischeisen, Cig.
sladčeníca, f. neko sladko jabolko, C.
sládək, -dka, adj. süß; sladka pijača; sladko sadje; (fig.) sladko spanje; sladki glasovi; sladkih besedi biti, süß zu sprechen, zu schmeicheln verstehen.
sladoùst, -ústa, m. kdor sladko govori, die Zuckerlippe, Zv.
stájica, f. dem. staja; v uganki: Sladko zgovorna Stajica, Pa v nji so bela Jagnjeta, (= usta, zobje), Vod. (Pes.).
tẹ́ščiti, -im, vb. impf. pressen, Vrt.; mošt je teščen (= prešan), Erj. (Torb.); t. sladko vince, Levst. (Zb. sp.); — prim. tesk 2).
urẹ́zniti, -rẹ̑znem, vb. pf. vino urezne (kadar je povrelo in ni več tako sladko), der Wein ist von scharfem Geschmack, Z., jvzhŠt.
zatȃpljati, -am, vb. impf. ad zatopiti; 1) überfluten, überschwemmen, Cig., Jan.; valovi me zatapljajo, die Flut umringt mich, Cig.; — Sladko veselje zataplja ves svet, Čb.-Jan. (Slovn.); — z. glas, eine Stimme sich verlieren machen: njegov glas, dasi nekoliko hripav, zatapljal je še vse druge, LjZv.; — 2) versenken.
zę́lje, n. 1) der Kopfkohl, das Kraut; z. gre v glave; v z. komu hoditi, jemandem ins Gehege gehen, Cig.; opresno z., frisches Kraut, Mur.; kis(e)lo z., das Sauerkraut; prisiljeno z., gesäuertes Kraut (als Speise); sladko z., süßes Kraut (als Speise); — kodravo, laško z., der Wirsing, Cig.; — 2) die Pike (im Kartenspiel), Cig., Levst. (Rok.); — 3) ajdovsko z., der Feldrittersporn (delphinium consolida), Cig., Medv. (Rok.); krčno z., das Johanniskraut, das Hartheu (hypericum perforatum), Jan., Tuš. (B.), C., M.; garjavo z., die Honigblume (scabiosa arvensis), Medv. (Rok.); grozdno z., das Traubenkraut (chenopodium botrys), Cig., Medv. (Rok.); mišje z., der Schierling (conium maculatum), M., Cv.; pasje z., schwarzer Nachtschatten (solanum nigrum), Cig., Jan., Medv. (Rok.), Josch; pijavčno z., die Lysimachie (lysimachia nummularia), Cig.; srčno z., die Melisse (melissa officinalis), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).