sladoléd -a m (ẹ̑)
zmrznjena slaščica iz mleka, jajc, sadja in dodatkov: lizati sladoled; postreči s sladoledom / čokoladni, jagodni sladoled; mlečni, sadni sladoled
jágoden -dna -o prid. (á)
nanašajoč se na jagodo:
a) jagodni cvet; jagodno listje / jagodni sladoled, sok; jagodna marmelada / jagodna barva
b) jagodni izbor pri predelavi grozdja
okús -a m (ȗ)
1. čut za zaznavanje značilnosti snovi, zlasti jedi, s pomočjo okušalnega organa v ustih: ima zelo izostren okus; nekatere živali nimajo razvitega okusa; okus, vid in drugi čuti / zaradi prehlajenosti je izgubil okus in voh
// značilnost snovi, zlasti jedi, ki se zaznava s tem čutom: otrokom ugaja zlasti sladko, drugi okusi pa manj; grenek okus kostanjevega medu; nekateri siri so precej ostrega okusa; pekoč okus žganja; trpek okus vina trpkost / plin brez barve, vonja in okusa / izboljšati okus jedi; pog. dodati malo mesa za okus za izboljšanje okusa; jed brez okusa plehka, neokusna / prepoznati jed po značilnem okusu; sladoled s čokoladnim okusom; žganje ima okus po janežu; okus po kovini
// občutek, kot ga povzročajo te značilnosti: v ustih ima slab, sladkoben, zoprn okus
2. merila o prijetnem in neprijetnem pri hrani: njuna okusa se razlikujeta / za moj okus je nekoliko preslano; ekspr. siri za vsak okus; posolite in popoprajte po okusu
3. merila o lepem, primernem, skladnem: prilagoditi se okusu mladine; to ne ustreza modernemu okusu; okus časa se spreminja / literarni okus romantike / obleka ni narejena po mojem okusu
// sposobnost za pravilno presojanje, kaj je lepo, primerno, skladno: ta človek ima dober okus; oblačiti se z okusom; z zanesljivim okusom presojati umetniško delo; izbrušen okus; okus za okraske; vzgajanje okusa
● vzemi bonbon, da si popraviš okus da ne boš imel v ustih več slabega okusa; ekspr. priti na okus pri kaki stvari začutiti zadovoljstvo ob njej; ekspr. izbira je stvar okusa vsak izbere po svojem okusu; kolikor ljudi, toliko okusov; okusi so različni ljudje se glede na okus razlikujejo
grúdičast -a -o prid. (ú)
poln grudic: grudičasta prst / grudičast sladoled
jágodov -a -o prid. (á)
nanašajoč se na jagoda 1: jagodovi listi / jagodov sladoled; jagodova marmelada
léšnikov -a -o prid.(ẹ́) nanašajoč se na lešnik: lešnikove lupine;
lešnikova jedrca / lešnikov nadev, sladoled; lešnikova čokolada, potica; zavitek lešnikovih napolitank / obleka lešnikove barve léšnikovo prisl.:
lešnikovo rjave oči
limónov -a -o prid.(ọ̑) nanašajoč se na limono ali limonovec: limonov grm / limonov sok; limonova lupinica zunanji, rumeni del lupine / limonov sladoled limónovo prisl.:
limonovo rumena barva
lízati tudi lizáti lížem nedov. (í á í) 1. premikati jezik po čem: krava liže telička po glavi;
mačka liže mladiče;
pes liže roko gospodarju;
vol se liže;
žival si liže dlako;
lizati si suhe ustnice / pes si liže rano z lizanjem si jo zdravi; pren., ekspr. lizati s pogledi // ližoč jesti: žival liže kri; lizati sladoled / otroci radi ližejo bonbone, med / žival liže kri z dlake; lizati maščobo s prstov 2. pog., slabš. poljubljati: mene že ne boš lizal, grdoba;
kar na ulici se ližeta 3. ekspr. večkrat pokriti, obdati kaj s seboj: ogenj že liže streho;
plameni ližejo kotel, polena;
valovi ližejo kamenje / bliski ližejo nebo 4. nepreh., knjiž. švigati, plapolati: plamen liže iz špranj, do stropa, ob steni / bič je lizal po golih telesih
● ekspr. sonce liže še zadnje krpe snega taja; slabš. lizati pete, roke komu ponižujoče si prizadevati za njegovo naklonjenost; pog., ekspr. pošteno jih je dobil in zdaj se doma liže zdravi; boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska zahrbtnega, hinavskega človekalízati se tudi lizáti se slabš.
dobrikati se, prilizovati se: kaj se vedno ližeš; liže se šefu, samo da bi napredoval / fant se liže okoli dekleta; pes se liže okoli gospodarja
● pog., ekspr. vsak naj se liže ven, kakor se more si pomaga, se rešuje
ližóč -a -e:
zver, ližoča si rane
mešálnik -a m (ȃ) 1. električni aparat za mešanje, stepanje: vključila je mešalnik;
zmešati z mešalnikom / električni, kuhinjski mešalnik; palični mešalnik palici z ročajem podoben kuhinjski električni aparat za mešanje, stepanje, mečkanje; mešalnik za koktajl, sladoled // teh. stroj za mešanje: boksit zmešajo v mešalniku z natrijevim hidroksidom / betonski mešalnik stroj za pripravljanje betona; mešalnik krmil
♦ elektr. naprava za sestavljanje dveh električnih nihanj različnih frekvenc2. priprava za mešanje; mešalo: apneničar z dolgim mešalnikom v roki 3. pri starih Grkih glinasta, bronasta posoda s široko odprtino in dvema ročajema za mešanje vina z vodo: suženj je prinesel mešalnik
oblízniti -em dov. (í ȋ)
1. povleči z jezikom po čem: mačka je obliznila mladiča; oblizniti se z jezikom; oblizniti si ustnico
// ližoč pojesti del česa: oblizniti sladoled
2. ekspr. pokriti, obdati kaj s seboj: plamen je obliznil poleno / burja je obliznila kočo / blisk je obliznil temo
● ekspr. obliznil ga je dvom obšel, prevzel; ekspr. nasmeh mu je obliznil ustnice preletel; ekspr. doma ga večkrat oblizne šiba je večkrat tepen s šibo; ekspr. kako čudovito je bilo, se je obliznila je z zadovoljstvom, veseljem rekla; ekspr. vsak fant bi se obliznil za tem dekletom bi bil zadovoljen, če bi jo imel; pog., ekspr. vseh deset prstov si lahko oblizne, če jo dobi naj bo zelo zadovoljen
ohladíti -ím dov., ohládil (ī í) 1. narediti kaj hladno, mrzlo: ohladiti vino / nevihta je ohladila ozračje / ohladiti hrano na primerno temperaturo 2. povzročiti občutek hlada: veter mu je ohladil vročo glavo / sladoled jih je ohladil 3. ekspr. pomiriti, zmanjšati: to je nekoliko ohladilo njegovo navdušenje, strast;
njegova ljubezen se je že ohladila / jeza se mu še ni ohladila
● ekspr. razgrajačem so ohladili kri v zaporu jih ukrotili; ekspr. ne gani se, sicer te ohladim ubijem; ekspr. ohladiti koga s palico nasilno, grobo ga ukrotitiohladíti se
1. postati hladen, mrzel: juha, voda se je že ohladila; brezoseb. zadnje dni se je precej ohladilo / motor se je ohladil
2. dobiti občutek hlada: skoči v morje, da se ohladiš; v senci so se kmalu ohladili; ohladiti se pod prho
● ekspr. hitro se je ogrel za dekle in hitro se je tudi ohladil nehal čutiti do nje naklonjenost, ljubezen; ekspr. prvi mož se še ni ohladil (v grobu), že se je spet poročila hitro po moževi smrti se je spet poročila
ohlajèn -êna -o:
ohlajeno ozračje; ohlajeno prijateljstvo; mleko je ohlajeno na štiri stopinje
polízati tudi polizáti -lížem dov. (í á í) 1. enkrat ali večkrat premakniti jezik po čem: pes je polizal gospodarjevo roko // ližoč pojesti: polizati sladoled / pes je polizal kri s tal / polizati krožnik, lonec 2. ekspr. pokriti, obdati kaj s seboj: plamen je spet polizal kotel, poleno
● ekspr. ljubezen sta kmalu polizala (začetna) privlačnost, mikavnost ljubezni jima je kmalu minila; ekspr. sonce je polizalo slano posušilo, izsušilo; ekspr. odjuga je že močno polizala sneg stajalapolízan -a -o:
polizan krožnik
● ekspr. moški s polizanimi lasmi z gladko nazaj počesanimi lasmi; ekspr. polizan moški moški, ki se pretirano skrbno oblači in pretirano vljudno vede; ekspr. jezik tega pisca je preveč polizan slovnično, stilno pretirano pravilen, čist; ekspr. polizano vedenje pretirano vljudno
poslástica tudi poslastíca -e ž (ȃ; í)
1. zelo okusna, izbrana jed: v košaricah so bile same poslastice / pripravila jim je sladoled in druge poslastice
2. nav. ekspr., navadno v povedni rabi kar kdo zelo rad jé: vedela je, kaj je njegova poslastica / za poslastico si je kupil ananas / otava je pozimi poslastica živini, za živino
// kar je zelo prijetno, ugodno: ta opera je bila poslastica v sezoni / njegovi govori so prava poslastica za časnikarje
sméti smém nedov. (ẹ́ ẹ̑) z nedoločnikom
1. izraža dovoljenje, soglasje: smem iti na izlet; smel je obiskati otroka v bolnišnici; smel si je ogledati njihovo novo hišo; elipt. zdravnik mu je obljubil, da bo smel čez nekaj dni domov
// v vprašalnih stavkih izraža prošnjo za dovoljenje, soglasje: smem kupiti sladoled; (ali) te smem spremiti / v vljudnostnem vprašanju: s čim vam smem postreči; ali vas smem prositi za časopis
// izraža utemeljenost, upravičenost: mislim, da smemo biti ponosni na naš uspeh
2. v zvezi s če izraža prošnjo za dopustitev, dovolitev: s tem se ne strinjam, če smem pripomniti; imel je, če smem tako reči, precej nenavadne želje; kaj pa si slišal, če smem vprašati
3. z nikalnico izraža prepoved: ni se smel igrati s sosedovimi otroki; poškodovane roke ne smete premikati / človek ne sme obsojati drugih
// izraža nedovoljenost, neprimernost česa zaradi neprijetnih posledic: obleka ne sme biti preozka; otroka ne smete pustiti samega
4. izraža podkrepitev trditve: sme se reči, da je izpolnil prav vse, kar so mu naročili; to so ljudje, ki jim smemo verjeti
● ali smem že čestitati ali se je pričakovano že zgodilo; ekspr. na to še zdaj ne smem niti pomisliti še zdaj sem prizadet zaradi tega; ekspr. nikdar več mi ne smeš pred oči nočem te več videti
strjeváti -újem nedov. (á ȗ) delati, da postane kaj trdo, trše: strjevati glino v peči / kri iz rane mu je strjevala lase lepilastrjeváti se
prehajati iz tekočega stanja v trdno: barva, beton se strjuje; sladoled mešamo, da se enakomerno strjuje; lava se počasi strjuje / kri na rani se strjuje
vaníljev in vanílijev -a -o prid. (í)
nanašajoč se na vaniljo: vaniljev vonj / vaniljeva paličica / vaniljev liker, sladoled
žlíčka -e ž (í)
1. manjšalnica od žlica: odložiti žličko na krožnik poleg skodelice; z žličko pomešati čaj v kozarcu / čajna, desertna, kavna žlička; žlička za kompot, sladoled / hraniti otroka po žlički / piti kaj po žličkah; dodati jedi žličko soli
2. anat. zgornji del trebuha nad popkom pod prsnico in med rebrnima lokoma: čutiti bolečine, pritisk v žlički
jógurtov -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na jogurt: jogurtov lonček; jogurtov preliv; jogurtov sladoled; jogurtove bakterije; krompir z jogurtovo omako
kornét -a m (ẹ̑)
1. trobenti podobno glasbilo: igrati na kornet / altovski kornet
2. obrnjenemu stožcu podobna posodica, navadno iz nekvašenega testa ali tršega papirja: sladoled v kornetih / pog. prosim kornet kornet z vsebino
3. nekdaj najnižji častnik eskadrona: bil je kornet znanega polka
4. rel., nekdaj belo, v ostrih robovih nazaj štrleče pokrivalo nekaterih redovnic, zlasti usmiljenk: na glavi je imela kornet
kosmíčast -a -o prid. (í) nanašajoč se na kosmič: sladoled je bil grudičast in kosmičast / kosmičast oblak
♦ tekst. kosmičasta preja preja, ki ima zaradi dodanih kosmičev odebeljena mesta; kosmičasto blago blago iz kosmičaste prejekosmíčasto prisl.:
kosmičasto rasti
oblízek -zka m (ȋ) knjiž., ekspr. poslastica: zanj je oblizek puran;
med, sladoled in drugi oblizki / ta dogodek bo prijeten oblizek za naše bralce
● ekspr. v taborišču so se večkrat stepli za oblizek kotla za to, kdo bo pojedel ostanke jedi v kotlu
péskast -a -o prid. (ẹ́) 1. ki vsebuje drobna, pesku podobna zrna: peskast sladoled;
peskasto, zdrizasto mleko / peskasta obdelava površine slike 2. knjiž. peščen: peskast svet / peskasta steza
pókovka -e ž (ọ́)
1. koruza, katere zrna ob segrevanju v vročem olju ali suhi toploti počijo in se napihnejo: uporabnost pokovke / koruza pokovka
2. razpočena in napihnjena zrna take koruze: grizljati pokovko; prodajalec pokovke; uživanje pokovke; vrečka pokovke; avtomat za pokovko; sladoled, kokakola in pokovka
saharínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na saharin: saharinski sladoled / saharinski okus
● knjiž. saharinski nasmeh osladen
smétanov -a -o prid. (ẹ́)
narejen s smetano: smetanovi piškoti; smetanov sladoled; zajec v smetanovi omaki
● knjiž. čipke smetanove barve rumeno bele
♦ gastr. smetanova juha
vaníljin in vanílijin -a -o prid. (ī)
nanašajoč se na vaniljo: vaniljin sladoled
♦ gastr. vaniljin sladkor sladkor z dodatkom vanilje
lúčka -e ž (ú)
1. manjšalnica od luč:
a) lučka brli, gori, sveti; otr. mamica, tema je, prižgi lučko; v daljavi je zagledal lučko; rdeča lučka
b) naliti olje v lučko / nočna lučka / lučka kresnice
c) lučka upanja
♦ strojn. kontrolna lučka lučka, ki s svetlobo opozarja na posebno, nenavadno stanje v motorju, napravi
2. dozorelo regratovo socvetje: otroci trgajo regrat in pihajo lučke / regratove lučke
3. pog. mlečni sladoled na paličici: kupiti, lizati lučko; prodajati lučke
sladolédar -ja m (ẹ̑)
1. izdelovalec ali prodajalec sladoleda: sladoledar z vozičkom; slaščičarji in sladoledarji
2. ekspr. kdor ima rad sladoled: ta otrok je velik sladoledar
sladoléden -dna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na sladoled: sladoledna torta / sladoledni aparat