afinski -a -o pridevnik slabšalno ki se nanaša na nekritično posnemanje vedenja, ravnanja; SODOBNA USTREZNICA: opičji
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.
debel -a -o pridevnik1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma veliko razsežnost; SODOBNA USTREZNICA: debel
1.1 ki ima glede na dolžino razmeroma velik obseg, premer; SODOBNA USTREZNICA: debel
1.2 ekspresivno skozi katerega se težko vidi
2. ki ima na telesu veliko tolšče, mesa; SODOBNA USTREZNICA: debel
3. ki ni dokončno izdelan, obdelan; SODOBNA USTREZNICA: grob
3.1 ekspresivno, v zvezah debela pamet / debeli um nesposobnost hitrega dojemanja; SODOBNA USTREZNICA: neumnost
4. ekspresivno po vrednosti, količini zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: bogat, obilen
4.1 ekspresivno ki je zelo velik, očiten, pretiran; SODOBNA USTREZNICA: debel
FREKVENCA: 123 pojavitev v 21 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.
máhati -am, in máhati tudi maháti -am nedov. (á; á á á) 1. delati (neurejene) gibe, navadno z rokami: pri govorjenju maha okrog sebe;
razlagal je in mahal z rokami / ptič maha s perutmi; pes maha z repom / od jeze je mahal s knjigo na levo in desno / z oslabljenim pomenom:, ekspr. komaj je še mahal s koso kosil; ekspr. pometač maha z metlo pometa; mahati s signalno zastavico dajati znake// delati gibe z roko za izražanje česa, navadno pozdrava: ko je vlak odpeljal, je še dolgo mahala; mahati z robcem (v pozdrav) / mahal mu je, naj ustavi; mahal jim je, kakor bi jim hotel nekaj povedati 2. nav. ekspr. viseti in se gibati: dolgi lasje so mahali po vratu;
čez ramo mu je mahala prazna torba;
veje žalujk so rahlo mahale 3. ekspr. udarjati, tolči: jezno mahati koga s palico;
z gorjačo začne mahati po volu;
z mečem, s sabljo mahati / govedo leži, maha po muhah in prežvekuje // očitati napake, zabavljati: če je le mogel, je mahal po njem, po ženskah / s humorjem je mahal politične dogodke 4. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, hoditi: malo je počakal in jo potem spet dalje mahal;
mahati jo proti šoli, v šolo;
mahati jo po sredi ceste;
kam pa mahaš;
mahati jo peš
● slabš. v prazno mahati govoreč, razpravljajoč o čem ne zadeti bistva; ekspr. po starem je mahal naprej živel, delal; ekspr. pogumno, slastno je mahal po žgancih je jedel žgancemaháje :
ob odhodu vlaka se je več rok mahaje dvignilo v slovo; pes je pritekel v sobo, veselo mahaje z repom
mahajóč -a -e:
govorila je, razburjeno mahajoč z rokami; sam.: mahajočega na vse strani so komaj zvezali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.
másten -tna -o prid., mástnejši (á) 1. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti: mastni kosi mesa;
mastni ocvirki;
mastna pečenka / kupil je mastno kremo za obraz in roke; mastna šminka / masten zajtrk // zelo zabeljen: žganci so bili rahli in mastni; rad ima mastne jedi // nav. ekspr. zelo debel, rejen: vzredili so mastnega prašiča / človek z mastnimi lici 2. pokrit z maščobo: njegovi lasje so bili gladki in mastni / mastna površina / ekspr. masten kamen // umazan od maščobe, masti: bil je masten okrog ust; mastna skleda, žlica 3. mehek, lepljiv: masten gnoj;
mastna glina, zemlja;
mastno apno, blato / mastne njive 4. ekspr. zelo velik, obilen: masten dobiček, zaslužek;
masten plen;
dati mastno napitnino / službo ima mastno zelo donosno5. ekspr. nespodoben, nedostojen: pripovedovati mastne šale, zgodbice / mastna kletev, psovka
● ekspr. masten glas pretirano prijazen; publ. mastni tisk krepki in polkrepki tisk; nar. štajersko mastna nedelja pustna nedelja; ekspr. dobil je mastno zaušnico silovito, močno
♦ agr. prašič mastne pasme prašič, ki se goji za pridobivanje slanine; grad. mastna malta malta s povečano količino apna; kozm. mastna koža koža, ki izloča veliko maščobe; min. mastni sijaj sijaj kot pri z mastjo prevlečeni površini; usnj. mastno strojenje strojenje z ribjim oljem na irhmástno prisl.:
mastno in slastno se gostiti; to so morali mastno plačati; mastno je zaklel
mástni -a -o sam.:
mastne pripovedovati; naložila sta mu precej mastnih; pojesti nekaj mastnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.
mastíti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti,
čustvenostno1.
kdo/kaj slastno hraniti se s čim
Mastil se je s pečenko in žganci.
2.
kdo/kaj rediti se
Zadnje čase se /preveč/ masti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024
mástno prisl. -ej(š)e (á; á) mer. ~ in slastno se gostiti; poud. To so morali ~ plačati |drago, veliko|; nač., poud. ~ zakleti |nespodobno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.
mmm1 medmet1. tudi z večkrat ponovljeno črko m, izgovarja se z višjim tonom izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to predstavlja1.1. tudi z večkrat ponovljeno črko m, izgovarja se z višjim tonom izraža, da govorec čuti, zaznava kaj lepega, prijetnega, se počuti dobro, prijetno
2. kot pridevnik, izgovarja se z višjim tonom, ekspresivno ki je okusen, slasten
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki ponazarja uživanje z zaprtimi polnimi usti hrane
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.
obròk -óka m (ȍ ọ́) 1. jed, namenjena enemu človeku naenkrat: obrok naj bo dovolj kaloričen in pester;
otrok je slastno pojedel svoj obrok (hrane) / dnevni obrok kruha; opoldanski, večerni obrok; topli obrok / kapaciteta kuhinje je dvesto obrokov 2. znesek, ki se plačuje v določenih časovnih presledkih kot vračanje dolga in obresti: redno odplačevati obroke;
plačati zadnji obrok posojila / letni, mesečni, polletni obrok / kupiti pohištvo na obroke // v prislovni rabi, v zvezi z na, po, v izraža, da se kaj opravlja v časovnih presledkih: hišo dela na obroke; oddajati rokopis po obrokih; jemati zdravila v obrokih 3. zastar. rok1:
včeraj je potekel obrok / najeti delavce za določeni obrok
♦ agr. paša na obroke paša, pri kateri se dodeli živini le toliko pašnika, da se na njem enkrat do sitega naje; voj. suhi rezervni obrok ki ga sme vojak pojesti le v izrednih okoliščinah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.
používati -am nedov. (í) knjiž. jesti: použivati kruh, ribe;
slastno je použival dobro kosilo
● knjiž. boj je použival njegove življenjske moči porabljal, zmanjševal; knjiž. njegove oči so použivale lepo pokrajino gledal je
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.
skúta skúte samostalnik ženskega spola [skúta] 1. mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka1.1. temu podoben živilski izdelek rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: albuminska skuta, sirarska skuta, sladka skuta ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge, sorodne s furl. scòta < lat. excocta, deležnik od excoquere ‛pokuhati’, iz lat. ex ‛iz’ + coquere ‛kuhati’, prvotno torej ‛pokuhana (jed)’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.
slásten -tna -o prid., slástnejši (á) 1. zelo okusen: slastna hrana;
pripraviti zna veliko slastnih jedi;
zadišala mu je slastna pečenka / to drevo ima debele in slastne sadove 2. ki vzbuja slast: slasten vonj po zrelem sadju
● ekspr. dogodka se je spominjal s slastnim veseljem z veseljem, polnim slastislástno prisl.:
pečenka slastno diši; slastno so se gostili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.
slástən, -stna, adj. 1) wohlschmeckend, köstlich, delicat, Cig., Jan., C.; slasten košček, ein Leckerbissen, Cig.; slastne jedi, delicate Speisen, Z.; slasten kruh, schmackhaftes Brot, Savinska dol.; — 2) Lust empfindend: slastno, mit Lust, konj se slastno pase, Z.; — 3) gelüstlich, lüstern, Cig.; slastno živeti, schwelgerisch leben, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.
slástno nač. prisl. -ej(š)e (á; á) ~ dišati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.
vdíhniti -em dov. (í ȋ) 1. zajeti zrak v pljuča pri dihanju: globoko, počasi vdihniti;
vdihniti skozi nos, usta;
vdihnil je in pridržal dih // zajeti kaj sploh v pljuča pri dihanju: vdihniti smrad, vonj / prižgal je cigareto in nekajkrat slastno vdihnil 2. ekspr. dati, ustvariti: veselost je vdihnila njenemu obrazu posebno lepoto / slikar je sliki vdihnil življenje vdíhnjen -a -o:
vdihnjen zrak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.
zalágati -am nedov. (ȃ) 1. s polaganjem česa zakrivati, obdajati kaj: zalagati krompir, zaboje;
zalagati z deskami 2. z dajanjem, pošiljanjem delati, da kdo lahko razpolaga s čim: zalagati koga z denarjem, s hrano, z orožjem / tovarna zalaga trg s steklom / zalagati koga z novicami, s podatki 3. dajati kaj kot plačilo za koga drugega z obveznostjo vrnitve: zalagati denar za tovariše;
zalagati za šolanje koga / zalagati stroške bivanja 4. dajati denar za izhajanje in prodajanje česa: zalagati knjige, plošče 5. star. prigrizovati, jesti: zalagati kruh, pečenko;
posedli so in začeli zalagati
● zastar. zalagati svoja življenja izpostavljati, tvegati
♦ igr. zalagati (karte) dajati nezaželene nadštevilne karte v talonzalágati se ekspr.
nasičevati se, jesti: zalagati se s pečenko; slastno se zalagati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.