alegorizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alegorizíranje (ȋ) |prikazovati, izražati v prispodobi|: kaj ~ smrt, pravico
blág -a -o; blážji -a -e (ȃ á á; ȃ; á; ȃ) ~ človek; njen ~i glas
blági -a -o (á; ȃ) zdrav. ~a smrt
blágo -ega s, pojm. (á; ȃ) reči kaj ~ega
blágost -i ž, pojm. (á; ȃ)
bòj bôja m z -em pojm. (ȍ ó) med ~em umreti; ~ na življenje in smrt; ~ za obstanek; poud. smrtni ~ |umiranje|; števn. verski ~i; poud. duševni ~i
bóter -tra m, člov. (ọ́) biti komu ~; iti za ~a; pokr. Kam greste, ~ stric
bótra -e ž, člov. (ọ́) biti za ~o; pokr. Dober dan, ~ teta; pesn. ~ smrt
éksitus -a m, pojm. (ẹ̑) zdrav. smrt
evtanazíjski -a -o (ȋ) zdrav. ~a smrt
heroínski -a -o (ȋ) ~a smrt
íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
izmúčen -a -o; bolj ~ (ȗ) biti na smrt ~
izmúčenost -i ž, pojm. (ȗ)
iztíriti -im dov. iztírjen -a; iztírjenje (í ȋ) kaj Diverzanti so iztirili vlak; poud. iztiriti koga Otrokova smrt jo je iztirila |spravila iz duševnega ravnotežja|; Lokomotiva je iztirila se je iztirila
iztíriti se -im se (í ȋ) Zaradi plazu se je lokomotiva iztirila
k2 predl. z daj., pred besedami na glasova k, g varianta h, nepravilen je izgovor [kə]; nasprotnostni par je od
1. smerni prostorski sesti ~ peči, bratu; privezati ~ jaslim; stopiti h konju; iti h gospodarju; pot ~ studencu
2. vezljivostni priključiti se (~) Avstriji; pripisati obresti (h) glavnici; prištevati se ~ modernistom; spadati h glodavcem; nagnjen ~ jezi; iti ~ poroki; Nič več te ni ~ nam
3. vzročnostni čestitati ~ diplomi, h godu; zbrati se ~ posvetovanju; napravljati se ~ dežju
4. lastnostni, star. obsoditi ~ smrti na smrt; neknj. ljud. iti ~ nogam peš
5. časovni, redk. Napad pričakujejo ~ jutru proti
6. povedkovniški, redk. biti ~ pridu uporaben, koristen
konstatírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; konstatíranje (ȋ) ugotoviti, dognati: kaj Zdravnik je konstatiral njegovo smrt; ~, da domneva ne drži
maščeváti -újem dvovid., nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; maščevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ krivico
maščeváti se -újem se (á ȗ) komu ~ ~ sovražnikom; maščevati se za koga/kaj ~ ~ ~ bratovo smrt; maščevati se nad kom ~ ~ ~ nedolžnim prebivalstvom; Malomarnost pri delu se bo pozneje še maščevala
matílda -e ž (ȋ) šalj. |smrt|: ~ ga je pobrala
mnóg -a -o mnog. količ. zaim. (ọ̑) marsikateri: ~ človek gre tod mimo; ~i ljudje ne vedo več, kaj hočejo; ~a želja se nam ni izpolnila; ~e ženske so šle za dojilje v Egipt; pred ~imi leti veliko
mnógi -ega m, člov. (ọ̑) S te stene je ~ zdrsnil v smrt marsikateri
mnóga -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ̑) ~ je umrla prezgodaj marsikatera
nèhumán -a -o; bolj ~ (ȅȃ) ~ predpis; omilj. dočakati ~ konec |nasilno smrt|; poud. nehuman do koga biti ~ ~ podrejenih |nečloveški|
nèhumánost -i ž, pojm. (ȅȃ)
nenáden -dna -o (ȃ) ~ napad; Njegova smrt je bila ~a
nenádnost -i ž, pojm. (ȃ)
nìt níti ž, daj., tož. dv. tudi nítima (ȉ ȋ) sukati ~; bombažna ~; gumijasta ~; knj. pog.: vdeti ~ v šivanko sukanec; fižol brez ~i brez žil; mišične ~i mišična vlakna; poud.: rdeča ~ v pogovoru |bistveni sestavni del|; pretrgati ~ življenja |povzročiti smrt|; zdrav. kirurška ~
obsójen -a -o (ọ́) na kaj biti ~ ~ več let zapora; publ. biti ~ ~ neuspeh; po krivem ~
obsójeni -ega m, člov. (ọ́) pobeg na smrt ~ega
obsójenost -i ž, pojm. (ọ́)
obžalováti -újem nedov. obžalován -a; obžalovánje; drugo gl. žalovati (á ȗ) koga/kaj ~ krivdo; ~ očetovo smrt; poud. ~ sodelavca zaradi nesreče |pomilovati|
odhòd -óda m, pojm. (ȍ ọ́) ~ ladje; ~ iz mesta; ~ k vojakom; omilj. njegov ~ s tega sveta |smrt|; števn. ob, pri ~u z doma
odrešíti in odréšiti -im dov. odrešênje; drugo gl. rešiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj Kraljevič je odrešil začarano princeso; omilj. Smrt ga je odrešila |umrl je|; poud. odrešiti koga/kaj česa ~ bolnika trpljenja |rešiti|
onesmísliti -im dov. onesmíšljen -a in onesmísljen -a in onesmíslen -a (í ȋ; ȋ) komu kaj Sinova smrt mu je onesmislila življenje
onesmísliti se -ím se (í ȋ; ȋ) Njegovo pisanje se je v zadnjem času onesmislilo
óni -a -o kaz. vrst. zaim. najbolj oddaljenega (ọ̑) ~ gospod v kočiji je bil cesar; ~a hiša ob potoku; ~a poslednja skrivnost življenja; oditi s tega sveta na ~ega; Nekaj vpitja se je slišalo z ~e strani Save; To je ~ človek, kako se že piše
óni -ega m, člov. (ọ̑) Ti boš povabljen, ~ pa ne; Z ~im je hodila več let; Prebivalci so bili deloma kmetje deloma delavci. Onih je bilo manj, so pa bili bolj premožni; Ali ~ ne pride? |določena oseba|
óna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ̑) ~ je spet telefonirala; poud. ~ s koso |smrt|
óno -ega s, pojm. (ọ̑) ukvarjati se s tem in ~im; psih. človekovo ~ |id|
orópati -am dov. -an -ana; orópanje (ọ̑) ~ trgovino izropati; oropati koga česa ~ koga denarja; poud. ~ otroka ljubezni |povzročiti, da je nima|; poud. oropati koga za kaj ~ mlade za iluzije |prikrajšati|; oropati komu koga/kaj ~ bogatašu hišo izropati; poud. Smrt mu je oropala očeta |Oče mu je umrl|
personificíran -a -o (ȋ) poosebljen: ~a smrt; poud. Dekle je ~a ljubkost |je zelo ljubko|
personificíranost -i ž, pojm. (ȋ)
pokosíti -ím dov. pokósil -íla, nam. pokosít/pokosìt; drugo gl. kosíti (í/ȋ í) koga/kaj ~ travnik; poud. Pokosila ga je smrt |Umrl je|
preminútje -a s, pojm. (ȗ) neobč. smrt: ~ velikega pesnika
razdvojíti -ím dov. razdvójil -íla, nam. razdvojít/razdvojìt; drugo gl. dvojiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ pretepača; ~ stranko; neobč. Tudi smrt naju ne more ~ ločiti
razdvojíti se -ím se (í/ȋ í) Podjetje se je razdvojilo
skrušíti in skrúšiti -im in skrúšiti -im dov. skrúšenje; drugo gl. krušiti (í/ȋ/ú ú; ú; ú ȗ) koga/kaj poud. Materina smrt jo je skrušila |prizadela|; redk. ~ zid odkrušiti
skrušíti se in skrúšiti se -im se in skrúšiti se -im se (í/ȋ/ú ú; ú; ú ȗ) poud. ~ ~ ob slabi novici |užalostiti se|
smŕt1 -i ž, pojm. (ȓ) vzrok ~i; ~ zaradi zastrupitve; nagla ~; rešiti koga ~i; biti hvaležen do ~i; do ~i pretepsti; publ. umreti nasilne ~i umreti zaradi (posledic) nasilnega dejanja, uboja; poud.: biti na ~ utrujen |zelo, močno|; Sonce je ~ za bolne oči |je škodljivo, uničevalno|; gledati ~i v obraz |biti v smrtni nevarnosti|; Nekatere živalske vrste so obsojene na ~ |izumirajo, bodo izumrle|; za las uiti ~i |komaj ostati živ|; privzdig. omahniti v ~ |umreti|; publ. Plazovi grozijo z belo ~jo s smrtjo v snegu; nalepka z narisano ~jo; pokr. pasja ~ preobjeda
smŕt2 povdk. (ȓ) poud. ~ je poslušati tako govorjenje |zelo neprijetno, mučno|
smrtnják -a m (á) neobč. smrt
sòcêsar -árja m s -em člov. (ȍé ȍá) smrt ~a
sòcesárjev -a -o (ȍá)
správiti -im dov. správljen -a; správljenje (á ȃ) koga/kaj ~ listine na varno; ~ obtoženca iz zapora; ~ tehtnico iz ravnotežja; omilj. ~ koga s sveta |povzročiti njegovo smrt, umoriti ga|; ~ koga k zavesti; knj. pog. ~ k sebi zdramiti, strezniti; šalj. ~ zločinca na hladno |aretirati ga, zapreti ga|; ~ otroke spat; žarg. ~ skupaj izpit (s težavo) opraviti, narediti; poud. spraviti koga ob kaj ~ mater ob denar |povzročiti, da ga nima več|; knj. pog. ~ starše ob živce; spraviti koga z/s kom ~ pretepača z nasprotnikom; ~ sprte sosede
správiti se -im se (á ȃ) ~ ~ pokonci; knj. pog. ~ ~ spat iti, oditi; spraviti se k/h čemu ~ ~ k delu; poud. spraviti se na koga/kaj ~ ~ ~ delo |začeti delati|; Trije so se spravili nanj |so ga napadli|; poud. spraviti se nad koga/kaj ~ ~ ~ politika v časopisih |kritizirati ga|
stotér -a -o vrst. ločil. količ. štev. (ẹ̑) redk. |stotih vrst|: opis ~ih rastlin; poud. Obala je razčlenjena s ~imi zalivčki |z neštetimi|
stotéri -ih m mn., člov. (ẹ̑) poud. povzročiti smrt ~ih |številnih ljudi|
teptáti -ám [tudi tə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; teptánje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj ~ rože; poud.: Konji ~ajo ranjence |jim povzročajo hude poškodbe, smrt|; ~ zakone |kršiti, prelamljati|
tisočér -a -o vrst. ločil. količ. štev. (ẹ̑) |tisočih vrst|: seznam ~ih rastlin; poud. slišati odobravanje iz ~ih ust |iz številnih|; publ. dežela ~ih jezer |Finska|
tisočéri -ih m mn., člov. (ẹ̑) poud. Pretresla jih je smrt ~ih |številnih ljudi|
vál -a m, dv. -ôva -ôv tudi vála; mn. -ôvi -ôv tudi váli (ȃ) rešiti koga iz ~ov; plavati na ~u; svetlobni ~ovi; novi ~ovi v glasbi; avt. žarg. zeleni ~ |usklajeno prižigajoče se zelene luči na zaporednih semaforjih|; fiz. elektromagnetni ~ovi; poud.: ~ovi žitnega polja |žitno polje|; ~ beguncev |veliko|; zajeziti stavkovni ~ |stavke|; najti smrt v ~ovih |utoniti|
zadušítev -tve ž, pojm. (ȋ) smrt zaradi ~e; ~ s plinom; poud. ~ upora |zatrtje|
zalotíti in zalótiti -im dov. zalóti -te in -íte; zalótil -íla, zalótit, zalóten -a; zalótenje; (zalótit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj ~ vlomilca; poud. Nevihta nas je zalotila na planem |dobila, presenetila|; zalotiti koga pri čem ~ učenca pri prepisovanju
zalotíti se in zalótiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) poud. pri čem ~ ~ ~ misli na smrt |nepričakovano zavedeti se smrti|
zatêči -têčem dov.; drugo gl. teči (é) Gleženj je po udarcu zatekel; poud. zateči koga ~ tatu pri kraji |zalotiti, ujeti|; Sredi dela ga je zatekla smrt |je umrl|
zatêči se -têčem se (é) ~ ~ pred dežjem pod streho; zateči se k/h komu/čemu po kaj ~ ~ k zdravniku po pomoč
zboléti -ím dov.; drugo gl. boleti (ẹ́ í) na čem ~ ~ ledvicah; zboleti za čim ~ ~ rakom; na smrt ~
zêmeljsko tudi zémeljsko [mə] primer. prisl. (é/ȇ; ẹ̑) Na smrt gleda precej ~
zêmlja -e tudi zêmlja -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi, tož. ed. v predl. zv. tudi zémljo (é; é ẹ̑) obdelovati ~o; živeti od ~e; speljati vod pod ~o; raketa zemlja—zrak; neobč. v daljavi zagledati ~o kopno; °obiskovati tuje ~e → države; poud.: stopiti z oblakov na ~o |postati stvarnejši|; spraviti koga pod ~o, v ~o |povzročiti njegovo smrt; pokopati ga|; vznes. mati ~; snov. vrtna ~ prst
žálost -i ž, pojm. (á) od ~i se razjokati; ~ slovesa; ~ za minulimi časi; V neizmerni ~i sporočamo |v osmrtnicah|; ~ v hiši |smrt, nesreča|; dan ~i |žalovanja|; Pogreb bo izpred hiše ~i; poud.: ~ jeseni |neprijetnost, sivina|; ~ pokrajine |enoličnost, pustost|; člov., poud. Pusti to ~ pri miru |dolgočasnega človeka|
na žálost čustvov. člen. zv. (á) žal: ~ ~ je to nemogoče; Ali ste ga izgubili? -Na žalost; Ali se je vrnil? -Na žalost ne
žêna -e tudi žêna -é ž, člov., druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (é; é ẹ́; é ẹ̑) imeti za ~o Korošico; vzeti za ~o; moralna podoba ~e matere; publ. upoštevati pobude žen žensk; pesn. bela ~ smrt