eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dežníkarica dežníkarice samostalnik ženskega spola [dežníkarica] in [dəžníkarica] 1. užitna goba z večjim klobukom z rebrasto trosovnico in obročkom na tankem betu; primerjaj lat. Macrolepiota procera; SINONIMI: dežnik, neformalno marela, iz biologije orjaški dežnik 1.1. ta goba kot hrana, jed
2. ženska, ki se ukvarja s popravljanjem, izdelovanjem dežnikov
ETIMOLOGIJA: ↑dežnik
ênovrstíčni ênovrstíčna ênovrstíčno pridevnik [ênovərstíčni] 2. ki je velik za eno vrstico
3. v obliki enovrstičen, ekspresivno ki je razmeroma preprost, banalen, kratek
ETIMOLOGIJA: iz ena vrstica
góbar góbarja samostalnik moškega spola [góbar] tudi [gobár] kdor se ukvarja z nabiranjem in zlasti ljubiteljskim proučevanjem gob
ETIMOLOGIJA: ↑goba
Število zadetkov: 3