bolščáti -ím [u̯š] nedov. bôlšči -íte, -èč -éča; bôlščal -ála, bôlščat, -án -ána; bolščánje; (bôlščat) (á í) ~ izpod čela; bolščati v koga/kaj ~ ~ soseda, strop
dekoratívno nač. prisl. (ȋ) ~ poslikan strop
deščén -a -o [də] (ẹ̑) ~ strop
deščénost -i [də] ž, pojm. (ẹ̑)
dèščičen -čna -o in deščíčen -čna -o [də] (ə̀; ə̏; ȋ) ~ strop
dotakljív -a -o (í; ȋ í í) Strop je ~ od tal
dotakljívost -i ž, pojm. (í)
grêdast -a -o (é) ~a oblika
grêdasti -a -o (é) ~ strop
izolíran -a -o; bolj ~ (ȋ) slabo ~ kabel; publ.: ~ primer posamezen, osamljen; biti ~ pri kakem prizadevanju osamljen, sam
izolírani -a -o (ȋ) ~ strop
izolíranost -i ž, pojm. (ȋ)
kaséta -e ž (ẹ̑) ~ za orodje, nakit |škatla|; prakt.sp. avdiokaseta, videokaseta; arhit. strop s ~ami |s pravokotnimi polji|
kasetíran -a -o (ȋ) arhit.
kasetírani -a -o (ȋ) ~ strop
kasetíranost -i ž, pojm. (ȋ) arhit.
mónta.. tudi mónta prvi del podr. zlož. (ọ̑) |opeka| móntastròp tudi mónta stròp
móntastròp -strôpa tudi mónta stròp ~ strôpa m (ọ̑ȍ ọ̑ó) montažni strop
muholôvec -vca m z -em (ȏ) obesiti ~ pod strop
na [poudarjeno nà] predl.
I. z mest., nasprotnostni par je z z rod.
1. mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu; pot ~ Šmarno goro
2. časovni ponesrečiti se ~ poti domov
3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti; imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem
4. vzročnostni umreti ~ porodu; ●delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si; umreti ●~ jetiki za jetiko
5. lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ●~ rudah z rudami; zainteresiran ●~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja
6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik
7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná..
1. smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ strop; odpeljati se ~ Štajersko; obrniti se ~ levo; naleteti ~ oviro; Drevo bi bilo skoraj padlo nanje; Ptič skače z veje ~ vejo
2. časovni obiskovati bolnika ~ vsake tri dni; knj. pog. ~ vsake toliko se nam oglasi kdaj pa kdaj; ob četrt ~ osem; Vrnil se je ~ starost |ko je bil star|; ~ večer; ~ pustni torek; Ni se odzval ~ prvi klic
3. vezljivostni prepisati posestvo ~ sina; iti ~ lov; misliti ~ mater; spoznati se ~ glasbo; paziti ~ otroka; biti jezen ~ ves svet; nor ~ gobe; Ura gre ~ polnoč
4. vzročnostni poročiti se ~ materino željo; Ne oglasi se ~ trkanje; napiti se ~ jezo
5. lastnostni razlagati ~ dolgo in široko; ~ kratko ostrižen; ~ tak način tako; delan ~ roko; videti ~ lastne oči; noge ~ iks; poud. Jabolk je bilo ~ tone |zelo veliko|
oblíkovec -vca m z -em (í; ȋ) les. podpreti strop s hrastovimi ~i; pokr. naročje ~ev polen
obókan -a -o (ọ̑) ~ strop
obókanost -i ž, pojm. (ọ̑)
obtŕkati -am dov. -an -ana; obtŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) kaj ~ strop rova; zdrav. ~ bolniku prsni koš; ~ sneg s čevljev otrkati
očrnèl -éla -o in očrnél -a -o [-u̯] (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ strop
očrnélost -i ž, pojm. (ẹ́)
okadíti -ím dov. okádil -íla, nam. okadít/okadìt; okajênje; drugo gl. kaditi (í/ȋ í) kaj ~ meso
okadíti se -ím se (í/ȋ í) Strop se je okadil
opážiti -im dov. -en -ena; opáženje (á ȃ) kaj z/s čim ~ strop s hrastovim lesom
opréti oprèm dov. -ì -íte; opŕl -a, -èt/-ét, opŕt -a; opŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ) kaj na kaj ~ roke na mizo; ~ sodbo na dejstva; redk. opreti kaj z/s čim ~ strop z oporami podpreti
opréti se oprèm se (ẹ́ ȅ) na koga/kaj ~ ~ ~ komolce; ~ ~ ~ soseda
pajčevínast -a -o tudi pájčevinast -a -o; bolj ~ (í; ȃ) ~ strop; poud.: ~a megla |prozorna|; ~a tkanina |zelo tanka|
plafón -a m (ọ̑) neobč. strop; publ. določiti ~ cenam izdelkov |najvišjo stopnjo, mejo|
pobrízgan -a -o (ȋ) z/s čim z barvo ~ strop
pobrízganost -i ž, pojm. (ȋ)
podáti -dám dov., 2. in 3. os. dv. podásta in podáta; 2. os. mn. podáste in podáte; drugo gl. dati (á) komu/čemu kaj ~ gostu klobuk; podati kaj ~ učno snov |razložiti|; publ. ~ predlog predlagati
podáti se -dám se (á) Strop se je od starosti podal |upognil|; star. ~ ~ na pot oditi, odpraviti se; nedov., neobč. podati se komu/čemu Kratka frizura se ji ~a ji pristaja; podati se k/h čemu Šal se ~a k obleki
poslíkan -a -o (ȋ) ~ strop
poslíkanost -i ž, pojm. (ȋ)
poslikávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; poslikávanje (ȃ) koga/kaj z/s čim ~ strop dvoran s freskami
potemnèl -éla -o in potemnél -a -o [tə -u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ strop
potemnélost -i ž, pojm. [tə] (ẹ́)
pozláta -e ž, snov. (ȃ) s ~o okrašen strop
prenízek -zka -o (í) ~ strop
rezbaríja -e ž (ȋ) z ~o okrašen strop
sájav -a -o; bolj ~ (á) ~ strop
sájavost -i ž, pojm. (á) ~ sten; vet. zdraviti ~
sídrati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; sídranje (ȋ) kaj ~ ladjo; grad. ~ strop
sôha -e in sóha -e ž (ó; ọ́) neobč. kip; pokr. podpreti strop s ~ami s podporniki, z oporniki; pomor. |drog pri jadru|
stójka -e ž (ọ̑) podpreti strop s ~ami
stròp strôpa m, mest. ed. tudi strópu (ȍ ó) segati do ~a; viseti s ~a; nizek, visok ~; jamski ~ v rudniku
strôpati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; strôpanje (ó ȏ; ȏ) um. |izdelovati strop|: kaj Cerkveno ladjo so pozneje ravno stropali
štukatúra -e ž (ȗ) obnoviti ~e; strop s ~ami; pojm., um. žarg. opraviti ~o štukaturna dela
štukírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; štukíranje (ȋ) um. |krasiti, okrasiti s štukaturo|: kaj ~ strop
tervól -a m, snov. (ọ̑) obložiti strop s ~om
trstíka -e ž (í) prelomiti ~o; rastl. navadni trst; snov. obiti strop s ~o
udŕt -a -o; bolj ~ (ȓ) ~ strop kraške jame; ~e oči
udŕtost -i ž, pojm. (ȓ)
végast -a -o; bolj ~ (ẹ́) ~ strop; Ta stol je ~
vrtínčiti -im nedov. -en -ena; vrtínčenje (í ȋ) koga/kaj Burja ~i dim; Plaz ~i s seboj smučarje; brezos. Sneg je vrtinčilo
vrtínčiti se -im se (í ȋ) Dim se ~i pod strop; redk. vrtinčiti se okoli, okrog koga/česa Pogovor se ~i okrog deklet se vrti, se suka
začrnèl -éla -o in začrnél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ strop
začrnélost -i ž, pojm. (ẹ́)
zadéti -dénem dov. zadétje; drugo gl. deti1 (ẹ́) koga/kaj ~ tarčo; Zadela ga je kap; poud.: ~ dve muhi na en mah |z enim dejanjem opraviti dve stvari|; dobro ~ portretiranca |naslikati|; ~ pravo struno |najti pravi način|; zadeti koga/kaj na kaj ~ koš na rame; poud. zadeti na koga/kaj ~ pri delu na težave |naleteti|; ~ ~ znanca |naleteti, srečati|; zadeti ob kaj Ladja je zadela ob čer
zadéti se -dénem se (ẹ́) v koga/kaj ~ ~ ~ mimoidočega; ~ ~ z glavo v strop
zadévati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zadévanje (ẹ́) koga/kaj dobro ~ tarčo; Ti ukrepi jih ne ~ajo; publ. Kar ~a mene, so stvari urejene; zadevati koga/kaj na kaj ~ škaf na glavo; poud. zadevati na koga/kaj ~ ~ težave |naletavati|
zadévati se -am se (ẹ́) ob kaj ~ ~ z glavo ob strop; zadevati se v koga/kaj ~ ~ ~ mimoidoče; sleng. uživati mamila
zakljúčiti -im dov. -en -ena; zakljúčenje (ú ȗ) kaj z/s čim ~ strop z letvicami; zaključiti kaj ~ seznam prijavljenih; ●~ obisk končati; publ. zaključiti z/s čim ~ z delom → končati, opraviti delo
zakljúčiti se -im se (ú ȗ) Ulica se slepo ●~i konča
zapážiti -im dov. -en -ena; zapáženje (á ȃ) kaj z/s čim ~ svinjak s slamo; redk.: ~ strop z lesom opažiti; ~ špranje s papirjem zamašiti
zasígati se -am se dov. zasíganje (í ȋ; ȋ) |prekriti se s sigo|: Strop kraške jame se je zasigal
zasukljáti -ám dov. zasukljánje; drugo gl. sukljati (á ȃ) manjš. kaj ~ nit
zasukljáti se -ám se (á ȃ) manjš. Dim se je zasukljal pod strop
zrúšiti -im in zrušíti in zrúšiti -im dov. zrúšenje; drugo gl. rušiti (ú ȗ; í/ȋ/ú ú) koga/kaj ~ hišo; Potres je zrušil velik del mesta porušil; ~ nasprotnika na tla podreti; publ.: ~ oblast → onemogočiti, ogroziti; ~ rekord preseči
zrúšiti se -im se in zrušíti se in zrúšiti se -im se (ú ȗ; í/ȋ/ú ú) Stara hiša se je zrušila; Skala se je zrušila v dolino; Strop se je zrušil podrl, udrl; poud. ~ ~ na kolena |pasti|; poud. zrušiti se na koga Vse skrbi so se zrušile nanje |so padle|