suverén -a m (ẹ̑) knjiž. vladar, monarh: obisk suverenov dveh držav;
pogovori s suvereni
● knjiž. v demokraciji je edini suveren ljudstvo ima edino ljudstvo pravico do odločanja; knjiž. ta arhitekt se je čutil suverena človeka, ki popolnoma obvlada svoje delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
suverén -a -o prid. (ẹ̑) - 1. politično neodvisen, samostojen: suveren narod; suverena država; ta kneževina je suverena
- 2. vrhoven, najvišji: imeti suvereno oblast / suverene pravice delovnih ljudi in občanov / suverena pravica države, da sama ureja svoje notranje zadeve
- 3. ekspr. ki popolnoma obvlada kako delo, dejavnost: pisatelj je bil suveren oblikovalec jezika; suveren organizator; pri vožnji je suveren
// ki vsebuje, izraža tako obvladanje: suverena igra tega igralca / slike, suverene v izrazu - 4. knjiž. popoln, vsestranski: avtorjevo obravnavanje tega obdobja je suvereno / prepričanje, da je človeško mišljenje suvereno
- 5. knjiž. vzvišen, dostojanstven: suveren nasmeh, pogled; v preziru je bil izzivalno suveren
● knjiž. umetnik je pri izbiri snovi suveren neodvisen, svoboden; knjiž. suverena prepričanost o čem samozavestna; knjiž. imeti do česa suvereno in kritično stališče samostojno
suveréno prisl.: suvereno nastopati, odločati; suvereno odigrana vloga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.