Tiskanje

abstrākcija, f. die Abstraction, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. odmišljaj, odmišljanje.

abstrāktən, -tna, adj. abstract, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

aerodināmičən, -čna, adj. aerodynamisch, Cig. (T.).

aerodināmika, f. dinamika zraka, die Aerodynamik, Cig. (T.).

afektācija, f. die Affectation (stil.), Cig. (T.); — prim. pačenje, prenavljanje.

ahromātičən, -čna, adj. brezbarven, achromatisch, Cig. (T.), nk.

ȃjda, f. der Buchweizen (polygonum fagopyrum); čebele pošiljati v ajdo, t. j. na ajdovo pašo, Por.; nora a., das tatarische Heidekorn (p. tataricum), Z.; — prim. nem. der Heiden.

akadēmičən, -čna, adj. akademisch, Cig. (T.), nk.

akadēmik, m. der Akademiker, Cig., Jan., Cig. (T.).

ākt, m. 1) der Actus (phil.), Cig. (T.); — der Act (eines dramatischen Werkes), nk.; prim. dejanje; — 2) akti, die Acten, nk.; prim. pismo, spis.

aktīvən, -vna, adj. activ, Cig. (T.), nk.; — prim. dejalen.

aktuālən, -lna, adj. actuell, (phil.), Cig. (T.).

akūstičən, -čna, adj. akustisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

albīt, m. der Albit (min.), Cig. (T.); — prim. belec 5).

alegorȋjski, adj. allegorisch, Cig., Cig. (T.).

aleksandrīn, m. der Alexandriner, (neka vrsta stihov), Jan., Cig. (T.).

alhimȋja, f. = alkemija, Cig. (T.).

alkālije, f. pl. Alkalien, Cig. (T.).

alkālijski, adj. alkalisch, Cig. (T.).

alotropȋja, f. die Allotropie (chem.), Cig. (T.).

alȗn, m. der Alaun, Cig., Cig. (T.); pogl. golun.

amalgām, m. kovinska spojina z živim srebrom, das Amalgam; kositerni, zlati a., das Zinn-, Goldamalgam, Cig. (T.).

ȃmba, f. die Ambe, ambo zadeti v loteriji; (math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).

amōnij, m. das Ammonium (chem.), Cig. (T.).

anahronīzəm, -zma, m. pomota glede na čas (dobo), der Anachronismus, Cig. (T.), nk.

analītičən, -čna, adj. analytisch, Cig., Cig. (T.), nk.

analītika, f. die Analytik, Cig. (T.).

analīza, f. razkroj (chem.), razklad (gramm., phil.), die Analyse, Cig., Cig. (T.); — dušeslovno razkrojevanje, Lampe (D.).

aneroīd, m. das Aneroidbarometer, Cig. (T.).

animālən, -lna, adj. animalisch; animalno živčevje, animalisches Nervensystem, Cig. (T.).

anomalȋja, f. die Anomalie, Cig. (T.); — prim. nepravilnost.

antīčən, -čna, adj. antik, Cig. (T.); (tudi rus.).

antīka, f. starina, die Antike, Cig., Cig. (T.).

apercēpcija, f. die Apperception, Cig. (T.); — prim. primena.

apodīktičən, -čna, adj. neovržen, apodiktisch, Cig. (T.).

arhipēlag, m. = arhipel, Cig. (T.), Jes.

aristokracȋja, f., Cig., Cig. (T.), pogl. aristokratija.

aritmētičən, -čna, adj. arithmetisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

ārktičən, -čna, adj. ob severnem tečaju ležeč, arktisch, Cig. (T.), Jes.

asocijācija, f. druženje, die Association: a. idej, die Ideenassociation, Cig. (T.).

asonāncija, f. der Anklang, die Assonanz, Cig. (T.).

astātičən, -čna, adj. astatisch (phys.): astatična igla, die astatische Nadel, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).

asteroīd, m. majhna premičnica, der Asteroid, Cig. (T.), nk.

atlānt, m. der Atlas, (zbirka zemljevidov), Cig. (T.), nk.

atmosférən, -rna, adj. atmosphärisch, Cig. (T.).

atmosfȇrski, adj. atmosphärisch, Cig., Cig. (T.).

atōmən, -mna, adj. Atom-, Cig., Cig. (T.).

atōmski, adj. Atom-, Cig., Cig. (T.).

avarȋja, f. = havarija, Cig. (T.).

bágər, -gra, m. = škrlat, Cig., Jan., Cig. (T.); — stsl.

bagrę̑n, adj. purpurn, purpurroth, Cig., Jan., Cig. (T.), Vrt.; — stsl.

bagrenokísəł, -sla, adj. purpursauer, -sli amonijak, das Murexid, Cig. (T.).

bȃjən, -ajna, adj. 1) mythisch, Cig. (T.); sagenhaft, bajni Klek, Zv.; — 2) mündig, Z., C., UčT. (?)

bajeslǫ́vən, -vna, adj. mythologisch, Jan., Cig. (T.), nk.; — češ.

bajeslǫ̑vje, n. die Mythologie, Jan., Cig. (T.), nk.; — češ.

bȃjka, f. das Märchen, Z., LjZv.; die Mythe, Cig. (T.).

bákər, -kra, m. das Kupfer, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; čisti b. das Feinkupfer (Garkupfer), Cig.; — po drug. slov. jezikih.

bakrę̑n, adj. kupfern, Kupfer-, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; bakrena ruda, das Kupfererz, Cig. (T.).

bàli, interj. (balita, -e), komm(t), Dol., Št.; bali domov, bali! LjZv.; brž balite no, oče, Jurč.; tudi: bàle, BlKr.

balǫ̑n, m. der Luftballon, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

balvȃn, m. 1) der Götze, ogr.-Let.; — 2) der Balken, Jan., C., Mik.; — 3) der Klumpen, Jan., Navr.-C.; der Block (min.), Cig. (T.); — prim. bolvan.

bȃnkovən, -vna, adj. Bank-: bankovna delnica, die Bankaktie, Cig. (T.).

barbarīzəm, -zma, m. der Barbarismus, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

barbārstvọ, n. die Barbarei, Cig. (T.), nk.

bārij, m. das Barium (chem.), Cig. (T.).

barīt, m. der Baryt, der Schwerspath, Cig. (T.).

barjè, n. der Morast, der Sumpf, Cig. (T.), Nov., nk., Ig.

bárli, m. pl. der Scherz, V.-Cig.; barle pripovedovati, leeres Zeug erzählen, Z.; na barle, in den Tag hinein, in's Blaue, Zv., BlKr.; na barle hoditi po svetu, BlKr.; na barle življenje vagati, Jap. (Prid.); ne prodam na barle = na same besede, brez druge trdnobe, Lašče-Levst. (Rok.); priče ne gredó na barle (t. j. brez poziva od sodišča), Mokronog; — morda od it. parlare, sprechen, Levst. (Rok.).

bȃrva, f. die Farbe, Cig., Jan., nk.; žive barve, hochfarben, Cig.; barve ubrati, colorieren, Cig. (T.); — prim. češ. barva; iz nem.

barvílọ, n. das Färbemittel, der Färbestoff, Cig., Jan.; das Pigment, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.).

barvomèr, -mę́ra, m. der Farbenmesser, Cig. (T.).

bȃsən, -sni, f. 1) eine erdichtete Erzählung, etwas Erdichtetes; imeti kaj za fabulo ali b., Trub. (Post.); basni, Fabeln, Dalm.; — 2) die Fabel (als Literaturgattung), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

basnopȋsəc, -sca, m. der Fabeldichter, Jan., Cig. (T.).

baterȋja, f. oddelek topništva, die Batterie; — magnetska b., magnetisches Magazin, b. v koritu, der Trogapparat, Cig. (T.).

bẹ́da, f. das Elend, Jan., Cig. (T.), nk.; — iz drug. slov. jezikov.

bẹ́dən, -dna, adj. elend, armselig, Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. bẹ́da.

bedrníca, f. das Darmbein, Cig. (T.), Erj. (Torb.).

bẹlák, m. 1) weißes Schwein, Dalm.-Valj. (Rad); — 2) der Weißstein, Cig. (T.).

bẹ̑łəc, -łca, m. 1) der Weiße, Jan., nk. (opp. črnec); — 2) der Weißkopf (Flachskopf), der Kakerlak, Cig., Jan., Mik.; — 3) weißes Pferd, der Schimmel, Cig., Jan.; — weißer Ochs, Cig., Mik.; — 4) neko jabolko, Ljubljanska ok.-Erj. (Torb.); — 5) der Albit (min.), Cig. (T.); — 6) eine Augenkrankheit: der graue Star, C.; — 7) das Splintholz, C.; — 8) der Kotzen, C., BlKr.-Mik.; — 9) gebleichte Leinwand, Mik.; — ein Leinwandlaken, worauf Getreide getrocknet wird, BlKr.; — 10) der Pfennig, Bes.; prim. belič; — 11) = belar, der Bleicher, C.

bẹlẹ̀g, -ẹ́ga, m. das Kennzeichen, das Merkmal, Cig. (T.), C.; — prim. stsl. bêlêgъ.

bẹlẹgováti, -ȗjem, vb. impf. puncieren, Cig. (T.).

belendáti, -ȃm, vb. impf. irre reden, phantasieren: bolnik že belenda, jvzhŠt.; — zvonovi belendajo, t. j. vsi se ob enem brez reda glasijo, Savinska dol.; — prim. magy. belénd (= blen) in blencovati.

beletrīstičən, -čna, adj. belletristisch, Cig. (T.), nk.; — prim. leposloven.

bẹlẹ́žiti,* -im, vb. impf. bezeichnen, Cig. (T.); zlato in srebro b., puncieren, Cig. (T.); — notieren, nk.

bẹlẹ̑žnik, m. der Notar, Cig. (T.), C., DZ., Levst. (Nauk), nk.

bẹlílọ, n. 1) die weiße Farbe, das Weiß, Cig. (T.); die Tünche: b. se obleta, lušči, Cig.; — die weiße Schminke, Cig.; — 2) das Tünchen; — das Bleichen, die Bleiche.

bẹlína, f. 1) das Weiß, die weiße Farbe, Meg., Jan., Mik.; — 2) eine Traubenart, Št., Dol., v Brkinih-Erj. (Torb.), weißer Heunisch, Vrtov. (Vin.), Trumm.; laška b., ahornblättriger Wippacher, (Trumm.); — 3) das Splintholz, V.-Cig., Cig. (T.); — 4) prvo žganje, der Lutter, V.-Cig., Gor.; — 5) = svinčena bel, C., Levst. (Nauk); — 6) das Weißzeug: prodajalnica beline in platna, Jurč.; (das Leinzeug, Cig.); — 7) eine Augenkrankheit: der graue Star, Mur.

bẹ́liti, -im, vb. impf. 1) weißen, tünchen: b. hišo, sobe; danes belimo, heute sind wir mit dem Tünchen beschäftigt; — weiß schminken, Cig.; — beschönigen, Cig.; — 2) bleichen: platno b.; — glavo si b. s čim, sich mit einer Sache den Kopf zerbrechen; skrbi nas ne bodo dalje trle in belile, Ravn.; — 3) glühend machen; železo b.; weiß sieden: srebro b., Cig. (T.); peč b., heiß machen, C., Polj., jvzhŠt.; — b. koga, zum Zorne reizen, C., Z.; — 4) schmalzen, fetten: jedi b.; delo beli vse jedi, Jan. (Slovn.); resnice b. komu, jemandem derb die Wahrheit sagen, Cig., M.; — 5) abbasten, abrinden: kolje, trte, smreke b., C., BlKr., jvzhŠt.; koruzo b., schälen, BlKr.; — die Haut abziehen, schinden: kozla, jagnje, padnino b., Z., BlKr.; — jemanden schinden, betrügen, C.; — 6) b. se, weiß schimmern, C.; gore se bele, Zora; — beli se, es zieht ins Weiße, Cig.

bẹljakovína, f. der Eiweißstoff, Cig. (T.), Erj. (Som.).

bẹloǫ́čnica, f. die weiße Augenhaut, die Hornhaut, (beločnica) Cig. (T.), Erj. (Som.).

bẹlȗšnica, f., pl. belušnice, Spargelgewächse, Tuš. (B.), Cig. (T.).

besẹ̑da, f. 1) das Wort, das einzelne Wort; domača, tuja b.; dolga b.; — das Wort im Zusammenhange der Rede; po besedah, laut Aussage, nach dem Wortlaute; od besede do besede, von Wort zu Wort, = do besede, Cig.; do besede je res, es ist wörtlich wahr, Z.; z besedo, mündlich, Cig.; z besedo in dejanjem, mit Wort und That; ob tej besedi, = v tem hipcu, Koborid-Erj. (Torb.); beseda se ga ne prime, mit Worten richtet man bei ihm nichts aus; beseda ni konj, ein Wort schadet nichts; beseda besede želi, wer a sagt, muss auch b sagen, Cig.; beseda besedo prinese, ein Wort gibt das andere; — 2) die zusammenhängende Rede, der Vortrag: besedo o čem imeti, etwas besprechen, C.; b. z mesta, eine Rede aus dem Stegreif, Cig. (T.); besedo poprijeti, das Wort ergreifen, Cig., nk.; besedo dati, vzeti (v zboru), das Wort geben, nehmen, nk.; besedo komu presekati, v besedo seči, jemandem ins Wort fallen; v besedo segati, dazwischen reden; — mala, vélika b., kleine, große Beschwörungsformel, Podkrnci-Erj. (Torb.); — das Gespräch: na besedo priti, povabiti, Št.; beseda je nanesla, das Gespräch führte darauf, Cig.; bila je beseda o —, es handelte sich um —, Cig.; — pl. besede, das Gespräch: ob to se je v besede z njim postavila, deshalb ließ sie sich in ein Gespräch mit ihm ein, Krelj; naj bo konec besedí! genug der Worte! — das Gerede: beseda gre, leti, es geht das Gerücht, Cig.; — 3) die Sprache: ob besedo je dejalo bolnika, der Kranke hat die Sprache verloren, Gor.; — die Ausdrucksweise, die Sprache; ta človek ima lepo besedo, Zilj.-Jarn. (Rok.); priprosta b., einfache Sprache; vezana, ne vezana beseda, gebundene, ungebundene Rede, nk.; — 4) das Versprechen: besedo dati, izpolniti, prelomiti, das Wort geben, halten, brechen; mož-beseda biti, sein Wort halten; Ali ste še tistih besedi? Npes.-K.; — imeli smo besedo, wir hatten uns verabredet, das Wort gegeben, C.; besede nisva imela, govorila pa sva včasi, (wir hatten uns das Eheversprechen nicht gegeben), Dol.; — 5) die Unterhaltung, (Rede, Declamation, Gesang u. dgl., po češ.), nk.

besẹ̑dən, -dna, adj. 1) Wort-: besedna plemena, die Redetheile, Cig. (T.); — 2) = zgovoren, beredt, beredsam, Cig., Jan.; gesprächig, Jan.

besẹdílọ, n. 1) die Redensart: zbirke slovenskih besed in besedil, C. (Let.); — 2) der Wortausdruck, der Stil, C.; — 3) der Text, Cig. (T.); der Wortlaut, DZ.

besẹdȋt, adj. beredt, beredsam, Cig. (T.).

besẹdȋtəv, -tve, f. der Vortrag, die Declamation: lepa b., Cig. (T.).

besẹ́diti, -ẹ̑dim, vb. impf. sprechen, Jarn., Cig.; tako besedijo nasprotniki, Cv.; b. o čem, LjZv., Jurč.; — lepo b., declamieren, Cig. (T.); raisonnieren, Cig.; — b. se, in einem Wortwechsel begriffen sein, disputieren, Cig., C.

besẹdȋtost, f. die Beredsamkeit, Cig. (T.).

besẹdníca, f. 1) die Rednerin, Guts.; die Sprecherin, Cig., Jan.; — 2) die Fürsprecherin, Cig., Jan.; o dobrotljiva besednica (Marija)! Kast. (Rož.); — 3) die Rednerbühne, Cig. (T.).

besẹdník, m. 1) der Redner, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Boh.; modri besedniki, sloveči besedniki, Dalm.; — der Wortführer, der Sprecher, Cig., Jan.; — 2) der Sachwalter, der Rechtsbeistand, Dict., Hip., Cig., Jan.; juristi ali besedniki v pravdah, Trub. (Post.); pravdni b., Rec.; b. ali pravdni doktor, Jap. (Prid.); — der Fürsprecher, Meg., Cig., Jan., Krelj; naš pravi b. in edini srednik mej Bogom in mej človeki, Dalm.; vseh vernih b., pomočnik, Trub. (N. T.); dal nam je Jezusa za našega besednika, kateri pred obličjem božjim nas zagovarja, Kast. (N. c.); sirota brez besednika, Jsvkr.; tudi: besę̑dnik, Jap.-Valj. (Rad); — 3) = besednjak, Mur., C.

besẹdnȋški, adj. kar se tiče besednika: Redner-, rednerisch, Cig. (T.).

besẹdoslẹ̑dje, n. die Wortfolge, Cig. (T.).

besẹdostȃvje, n. die Wortstellung, Cig. (T.).

besẹdotvǫ̑rje, n. die Wortbildungslehre, Cig. (T.).

besẹdováti, -ȗjem, vb. impf. sprechen: Kralj Matjaž tak beseduje, Npes.-K.; kadar je šel človek po gozdu, besedovala so drevesa, Npr.-Erj. (Torb.); toliko, da sta besedovala, nur um zu sprechen, LjZv.; raisonnieren, Jan.; — b. komu, gegen jemanden vorlaut sein, C., Z.; — einen Vortrag halten, Jan., Cig. (T.); den Sprecher (z. B. bei Hochzeiten) machen, Jarn.; — b. za koga, jemanden als Anwalt vertreten, Cig.; — debattieren, Cig., Jan.; — b. se, einen Wortstreit haben, disputieren, Cig., C.

bẹsnẹ̑nje, n. das Rasen, das Wüthen, Cig. (T.), C., nk.

bẹsnẹ́ti, -ím, vb. impf. rasen, wüthen, Cig., Cig. (T.), nk.; na boj b., Zv.; (— praes. besnẹ̑m: ogenj, voda besne, ogr.-Valj. [Rad]).

bẹsnílọ, n. das Gerase, Cig.; — die Tobsucht, Cig. (T.).

bétež, -ę́ža, m. der Schmerz: smrtni beteži so me bili obdali, Dalm.; beteži so jo bili prijeli, Geburtsschmerzen, Dalm.; — die Unpässlichkeit, Jan.; die Schwäche, das Leiden, on je naše beteže (infirmitates) na-se vzel in naše bolezni (aegrotationes) je on nosil, Trub. (N. T.); on ozdravi slednjo bolezen in slednji betež, Trub. (N. T.); bolezni med ljudmi in beteže je revežem ozdravljal, Ravn.; — tudi: bȇtež, Valj. (Rad); — prim. beteg.

bətȋčnica, f. 1) die Stecknadel, Dol.; — 2) pl. betičnice, die Kolbenblütler (spadiciflorae), Cig. (T.), Tuš. (R.).

bíba, f. 1) kriechendes kleineres Thier, bes. ein Insect (največ le v otročjem govoru); biba leze, biba ni, tovor nese, osel ni, roge ima, kozel ni, (= polž); coll. vsa biba in golazen, LjZv.; — suha b. = suha južina, der Weberknecht, C.; — 2) das Truthuhn, C.; — = raca, Trst. (Let.); — 3) die Gezeiten des Meeres, Flut und Ebbe, Cig. (T.), Jes.; prim. bibavica; — 4) der Grashalm, Ip., Kras-Erj. (Torb.).

bíbati, -bam, -bljem, vb. impf. langsam sich fortbewegen, Levst. (Rok.), Bes.; wackelnd gehen (o raci), Trst. (Let.); — langsam hervorkommen: zobje mu bibajo iz čeljusti = er zahnt, Cig.; — b. se, wallen, C.; fluctuieren (o cenah), h. t.-Cig. (T.).

bíbavica, f. das Gewoge, Ebbe und Flut des Meeres, v Dalmaciji-Cig.; die Fluctuation, Cig. (T.).

bilānca, f. računski sklep, die Bilanz: b. trgovine, die Handelsbilanz, Cig. (T.); kosmata b., die Rohbilanz, SlN.

bilijǫ̑n, m. milijon milijonov, die Billion, Cig. (T.).

bilȋnstvọ, n. = rastlinstvo, Cig. (T.); — češ.

biljár, -rja, m. der Botaniker, h. t.-Cig. (T.).

biljȃrstvọ, n. die Botanik, h. t.-Cig. (T.).

bȋlje, n. coll. 1) Pflanzen, Kräuter, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); bolj jim je pri srci bilje ali žival, kakor bližnjega sreča, Ravn.; die Blätter und Stengel der Ackerpflanzen, das Kräuterich: iti bilja brat za svinje, BlKr.; — das Kürbiskräuterich, C., SlGor.; — 2) die Halme: bilje se bode moralo s srpom požeti, Dalm.; silje čistiti plev in bilja, Danj.; — die Halmstoppeln: po košnji ostane bilje, M.

bílọ 1., n. 1) die Schlagader, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Valj. (Rad), Erj. (Som.); — 2) das Schlagwerk der Uhr, Cig., Jan.

binōmən, -mna, adj. binomisch, binomial, Cig. (T.).

binomijālən, -lna, adj. = binomen, Cig. (T.).

binōmski, adj. = binomen, Cig. (T.).

bíserən, -rna, adj. Perlen-: biserna matica, = lupina prave bisernice, die Perlmutter, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).

bisernják, m. der Perlstein (Perlit), Cig. (T.).

bȋsmut, m. der Wismut, Cig. (T.).

bȋsmutov, adj. Wismut-: bismutova svetlica, die Wismutblende, bismutova okra, der Wismutocker, Cig. (T.).

bistrína, f. 1) der schnelle Lauf des Wassers, Mur., Cig.; — 2) die Schärfe (z. B. des Auges, des Verstandes), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 3) die Klarheit, Mur., Cig.; — 4) goveje in ovčje ime, Tolminski hribi, Kanin-Erj. (Torb.).

bístriti, bȋstrim, vb. impf. 1) klären, Mur., Cig., Cig. (T.); — pojmovi, razmere se bistrijo, nk.; — schärfen, ausbilden, aufklären: b. um, Cig. (T.), nk.; — 2) b. koga na kaj, jemanden zu etwas aneifern, C.

bistroòk, -ǫ́ka, adj. 1) scharfsichtig, Cig.; — 2) klar, hell blickend, Cig., Jan., Cig. (T.).

bistroúmən, -mna, adj. scharfsinnig, ingeniös, hell denkend, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

bistroȗmje, n. durchdringender, klarer Verstand, der Scharfsinn, Jan., Cig. (T.), C.; der Witz, Cig.

bȋstvən, -tvəna, adj. wesentlich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; constitutiv, (phil.), Cig. (T.).

bȋstvọ, n. die Wesenheit, das Wesentliche, das Wesen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; vse moje bistvo, mein ganzes Ich, Cig.; bistvo imenja, die Substanz des Vermögens, DZ.; — prim. stsl. bytьstvo.

bistvováti, -ȗjem, vb. impf. sein, existieren, Cig. (T.), C.

bit, f. dünner, breitgequetschter Draht von Gold oder Silber, der Lahn, Cig. (T.); — rus.

bit, f. das Sein, Cig. (T.), Lampe (D.).

bȋtək 2., -tka, m. die Existenz, Cig. (T.); narod se zaveda svojega bitka in žitka, SlN.; tukaj mi ni bitka, Z.

bítən 2., -tna, adj. 1) wesentlich, Cig., Jan., Cig. (T.), M.; bitno razlikovati se od česa, Zv.; — češ.

bítje 1., n. 1) das Schlagen, die Schlägerei, Mur.; svajo z bitjem končati, ogr.-Valj. (Rad); — b. žile, der Pulsschlag, Cig. (T.); — 2) das Schlagwerk der Uhr, C.; ura z bitjem, ura se je na bitju pokazila, Polj.; tudi: bitjè.

bítje 2., n. 1) das Sein, die Existenz, Mur., Cig. (T.); boj za bitje in nebitje, Zv.; b. in žitje, Zv.; svoje b. imeti, existieren, Vod. (Izb. sp.); — 2) die wesentliche Beschaffenheit: b. in natura, b. in lastnost, Pohl.-Valj. (Rad); — der Zustand: v dobrem bitju držati kaj, etwas im guten Zustand erhalten, Levst. (Pril.); b. ljubljanskega močvirja, Levst. (Močv.); — 3) das existierende Wesen (ens), Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; umno b., das Vernunftwesen, Cig.

bítnost, f. 1) die Wesenheit, die Natur, das Wesen (essentia), Guts., Cig., Jan., Cig. (T.); eno samo b. imeti, Jsvkr.; stvar dobi vinu podobno b., Vod. (Izb. sp.); človeška b., Zora; — 2) die Wirklichkeit, die Realität, Jan., Zora; potrdila o bitnostih, über Thatsachen, DZ.

bitoslȏvje, n. die Ontologie, Cig. (T.).

bivalíšče, n. der Aufenthaltsort, der Standort, der Wohnsitz, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

bívanje, n. 1) das Sein, die Existenz, Cig. (T.); — 2) način, kako se kaj godi, der Process, Cig. (T.); — 3) das Verweilen, der Aufenthalt, Cig., nk.

bívati, -am, vb. impf. zu sein pflegen, Kras, Pivka-Levst. (Glas.); ta pot biva slaba, Notr.-LjZv.; brez dvojbe biva tako tudi drugod, Navr. (Let.); ta trava biva po stenah, kommt vor, Pivka-Erj. (Torb.); — zu geschehen pflegen, C.; kadar biva to poslednje, in diesem letzteren Falle, DZ.; — existieren, Cig. (T.); — sich aufhalten, wohnen, Cig., Jan., nk.; tam sem bival, Reška dol. (Notr.); — werden: slanica biva vedno gostejša, Erj. (Min.).

bizārən, -rna, adj. čuden, bizarr, Cig. (T.).

blagodȗšje, n. der Edelsinn, der Edelmuth, Jan., Cig. (T.), nk.

blagoglásən, -sna, adj. wohlklingend, wohllautend, euphonisch, Cig. (T.), nk.; — rus.

blagoglȃsje, n. der Wohlklang, der Wohllaut, die Euphonie, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

blagomẹ̑rje, n. die Eurythmie, Cig. (T.).

blagonarávən, -vna, adj. = blagonraven, Cig. (T.).

blagonrávən, -vna, adj. wohlgesittet, Mur., Cig. (T.), Levst. (Nauk), Erj. (Som.); — stsl. in rus.

blagopoklonstvo, n. das Homagium, die Huldigung, Cig. (T.).

blagorazȗmje, n. das Verständnis, Cig. (T.); po pravičnem blagorazumju, nach billigem Ermessen, DZ.

blagorazúmnost, f. die Verständigkeit, die Klugheit, Cig. (T.).

blagorǫ̑dnik, m. der Adelige, pl. blagorodniki, der Adel, Cig. (T.).

blagosŕčən, -čna, adj. edelherzig, Cig., Jan., nk.; gutmüthig, Cig., Jan., gemüthlich, Cig. (T.).

blagosŕčnost, f. die Edelherzigkeit, der Edelmuth, Cig., Jan.; — die Gutmüthigkeit, Cig., Jan.; die Gemüthlichkeit, Cig. (T.).

blagọ̑st, f. 1) edle Güte, Mur., Cig., Jan.; die Gutmüthigkeit, Cig. (T.); — 2) die Glückseligkeit, das Glück, Mur., Jan.; po tebi, o gospod, vsa pride blagost, Ravn.; v Boga svojo blagost staviti, in Gott sein Heil suchen, Ravn.; za domovine slavo in blagost, Slom.; In vi ste vedno blagost uživali, Levst. (Zb. sp.); blagost vam bodi! Gor.

blagougǫ̑dje, n. das Wohlgefallen, Cig. (T.); — stsl.

blagouspẹ́šnost, f. das Wohlgedeihen, Cig. (T.).

blagováti, -ȗjem, vb. impf. 1) wohl gedeihen: naj država blaguje, Cig. (T.); — 2) sich wohl schmecken lassen, C.; (= b. se, SlN.); — hs.

blagovọ̑nje, n. der Wohlgeruch, Cig. (T.); — stsl., hs.

blatína, f. der Schmant (min.), Cig. (T.).

blȃtnica, f. 1) das Sumpfwasser, Cig. (T.); — 2) (squalius Agassizii), neka riba iz Nevljice, pri Kamniku-Erj. (Torb.).

blátọ,* n. 1) der Koth, der Schlamm; blato je, es ist kothig; iz blata v lužo, = aus dem Regen in die Traufe, Z.; začne v zlatu, neha v blatu, = hoch geflogen, tief gefallen, C.; — die Excremente: človeško blato; — 2) der Morast, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.; tudi: pl. blata, Cig., Polj.

blatobljȗvnik, m. der Schlammvulcan, Cig. (T.).

blázənstvọ, n. die Narrheit, C., Cig. (T.).

blazína, f. 1) der Bettpfühl, das Kissen, Cig., Jan., C., Rib.-M., ogr.-Valj. (Rad); die Matratze, Mik., das Federbett, Cig., Ptuj; — 2) der Fuß- oder Handballen, V.-Cig., Cig. (T.); — 3) der Lagerbalken: a) des Daches, Tolm.-Erj. (Torb.); na blazine se opira vse ostrešje, Gor.; b) des Dreschbodens, Cig., Naklo (Gor.); c) unter Fässern, Naklo (Gor.); d) die Schwelle (z. B. bei der Eisenbahn): hrastove blazine, LjZv.; (bei einer Brücke), Cig.; e) eine wagerechte Stange am Gerüst, worauf die Bretter des Gerüstes ruhen, die Rüststange, V.-Cig.; f) das Well- oder Zapfenlager, Jan., Cig. (T.), Savinska dol.; g) oni del voza, v katerem tiče ročice, Z.; der Rungstock, Cig.; — der Querbaum des Schlittens, V.-Cig.; h) das Pfluggestellchen, Cig.

blȃznica, f. 1) die Wahnsinnige, die Närrin, Jan., Let.; — 2) das Irrenhaus, die Irrenanstalt, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.

blážiti, -im, vb. impf. 1) veredeln, mild stimmen (um, srce), Cig. (T.), C., nk.; — 2) glücklich machen, beseligen, Cig., Jan., C.; — bl. telo, erquicken, Zora.

blẹščȃva, f. der Glanz, die Pracht, Cig. (T.), C.

blískavica, f. das Blitzen, C., Vest.; — das Wetterleuchten, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); v oblakih se je zapazila medla rdečica, kakor svit oddaljene bliskavice, Glas.

bliskovína, f. die Electricität (als Materie), Cig. (T.), C.

blízək, -zka, adj. nahe, Cig. (T.), Mik.

blizostółpən, -pna, adj. nahsäulig (arch.), Cig. (T.).

blȋžnji, adj. nahe befindlich: bližnja vas, das nächste Dorf; bližnji stolpec, die Nebencolonne (merc.), Cig. (T.); bližnji členi, die Nachbarglieder (math.), Cig. (T.); na bližnjem, in der Nähe, C.; bližnja pot, der nähere Weg; — bližnje sorodstvo, die nahe Verwandtschaft, Cig.; — nahe bevorstehend: bližnje dni, nächster Tage, Cig.; — bližnji, der Nächste, der Nebenmensch: ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe; moja bližnja, meine Nächste, Cig.; (v cerkvenem jeziku; po nem.).

blǫ̑d, m. 1) der Fehler, das Versehen, Cig., ("blud") Habd.; — = blodnja, der Wahn, Cig. (T.); — 2) die Wohllust, ("blud") Alas.

blǫ́dən, -dna, adj. 1) herumirrend: blodno življenje, ein unstätes Leben, Zora; blodna a. eratska skala, erratischer Block, Jes.; — 2) Irr-, Wahn-: blodna misel, eine Wahnvorstellung, Cig. (T.).

blǫ̑dnja, f. 1) das Irren, der Irrgang, Cig., C.; — die Verirrung, der Irrthum, Jan., Cig. (T.); — 2) wirres Durcheinander, das Wirrsal, Nov., ZgD.; — der Irrwahn, Jan., Cig. (T.).

blodnomȋsəłje,* n. der Wahnsinn, Cig. (T.), DZ.

blodnomísəłn, -səłna, adj. wahnsinnig, Cig. (T.).

blodnotvǫ̑rje, n. das Wahngebilde, Cig. (T.).

blodnovelȋčje, n. der Größenwahn, Cig. (T.).

bobljáti, -ȃm, vb. impf. 1) voda boblja, kadar se v njej mehurčki vzdigajo, Vrt.; — 2) unverständlich reden, Cig.; — 3) fantje hodijo bobljat, t. j. z izpremenjenim glasom mrmrat pesemco pred hišo, kjer so klali, da bi kaj dobili, Kor.-Kres V. 36.; = koledovati, Gor.

bobnẹ́ti, -ím, vb. impf. dumpf rollen, dumpf hallen, dröhnen; voda bobni (pri slapu); bobneča fraza, volltönende Phrase, Cig. (T.).

bobnìč, -íča, m. das Trommelfell im Ohr, Cig. (T.), Erj. (Som.), Sen. (Fiz.).

bóčən, -čna, adj. 1) Seiten-: bočna stena, die Seitenwand, Cig. (T.); — 2) gewölbt, Zora.

bōdər, -dra, adj. heiter, munter, muthig, Jan., Šol., Cig. (T.); bodri možakarji so naglo razsodili, LjZv.; Rad gledam ti v valove bodre, Greg.; — iz rus.

bodljíka, f. 1) der Stachel, Cig. (T.); (pos. pri rastlinah), C.; — 2) die Distel, Jan.

bodrénje, n. die Aufmunterung, Cig. (T.); — prim. bodriti.

bodrílọ, n. die Aufmunterung, Cig. (T.), Navr. (Spom.); — prim. bodriti.

bogočȃstje, n. die Gottesverehrung, der religiöse Cultus, Jan., Cig. (T.), nk.; minister za b. in uk, DZ.

bogotàj, -tája, m. der Gottesleugner, der Atheist, Jan., Cig. (T.), Ravn.

bogotȃjstvọ, n. die Gottesleugnung, der Atheismus, Jan., Cig. (T.), nk.

bogovę̑rje, n. der Gottesglaube, Cig. (T.).

bogovlȃdje, n. die Theokratie, Cig. (T.).

bòj, bója, m. 1) der Kampf; hud boj, ein heftiger Kampf; na boj iti, in den Kampf ziehen; b. biti, bojevati, einen Kampf kämpfen, Preš., nk.; b. razločiti, den Kampf entscheiden, Npes.-Cig. (T.), M.; boja željen, kampfbegierig; je (ni) za boj, er ist (nicht) kampffähig; b. na pesti, der Faustkampf, Cig.; b. za obstanek, der Kampf ums Dasein, Cig. (T.), nk.; der Zank, Handel, kreg in boj imeti, C.

bojȃzən, -zni, f. die Furcht, die Befürchtung, Cig., Jan., Cig. (T.), ogr.-Valj. (Rad); — der Schrecken, Guts.

bojazljìv,** -íva, adj. furchtsam, schüchtern, Cig., Jan., Cig. (T.), Štrek., nk.

bójən, -jna, adj. 1) Kampf-, Schlacht-, Kriegs-, Feld-: bojni krik, das Kampfgeschrei, bojna vrsta, die Schlachtreihe, bojna ladija, das Kriegsschiff, bojna kola, der Streitwagen, Cig. (T.), nk.; — 2) streitbar, kriegerisch, Cig., Jan.

bójevən, -vna, adj. = bojen, Schlacht(en)-: bojevni slikar, der Schlachtenmaler, Cig. (T.).

bojevȋt, adj. kampflustig, kriegerisch, streitbar, C., Cig. (T.), nk.

bòk, bóka, m. 1) die Seite des Körpers, die Flanke, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); sablja mu visi z boka, Jurč.; — 2) die Bauchseite des Schiffes, Cig., Cig. (T.); eines Gefäßes: lonec ima bok, C.; kotel je v boku ves pokrpan, jvzhŠt.; der Bauch einer Säule, Jan.; — 3) der Bergabhang, das Gehänge, Cig., Cig. (T.), Jes.; v bok iti, bergauf gehen, BlKr.-M.; — 4) der Schachtstoß (mont.), Cig. (T.); — 5) die Flanke (im Kriegswesen): sovražnika napasti v bok, Cig., Jan.; — 6) na bok gledati = škiliti, BlKr.

bokàt, -áta, adj. convex, h. t.-Cig. (T.), C.

bokatojámast, adj. convex-concav, Cig. (T.).

bokátost, f. die Bauchung (z. B. der Säule), h. t.-Cig. (T.).

boljár, m. der Aristokrat, Cig. (T.); der Optimat, Cig.; boljari, die Vornehmsten, Jan.; — prim. stsl. boljarъ.

boljárski, adj. aristokratisch: boljarska vlada, die Aristokratie, Cig. (T.).

boljȃrstvọ, n. die Aristokratie, die Aristokraten, Cig. (T.).

bȏljək, -ljka, m. das Wohl, Cig. (T.); — prim. hs. boljak.

bołníca, f. 1) die Kranke, die Patientin; — 2) bȏłnica, das Krankenhaus, das Spital, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; — stsl., rus.

bombāst, m. der Schwulst in der Rede, der Bombast, Cig. (T.).

borȃč, m. der Borax, Cig. (T.); — prim. it. borrace.

boríti se, -ím se, vb. impf. kämpfen, ringen, fechten, Cig., Jan., nk.; b. se zoper kaj, gegen etwas ankämpfen, Cig., Jan.; streiten, Jan.; zanken, C.; b. se s čim, sich mit einer schwierigen Sache beschäftigen, Cig. (T.).

borǫ́v, adj. 1) Kiefer-, Föhren-; b. les; borove saje, der Kienruß, Cig. (T.); — 2) geschmacklos trocken, Jan., C.; b. kruh, borova jed, Št.; borovo meso, saftloses Fleisch, Št.

botānik, m. der Botaniker, Cig. (T.).

bǫ́triški, adj. botriška nedelja, t. j. prva po veliki noči, Pjk. (Črt.).

bóžji,* adj. Gottes, göttlich; sin božji, der Sohn Gottes; božja porodnica, die Gottesgebärerin; božji grob, das hl. Grab; — b. človek, der nach Gottes Ebenbild erschaffene Mensch: saj sem božji človek, ne živinče, Jurč.; kdo je božji? wer ist es? Vrt.; pomagaj, kdor je božji, Z.; ljudje božji, pomagajte mi! jvzhŠt.; božji ostani! Gott befohlen, Z.; ves božji dan, den ganzen lieben Tag; vso božjo noč; na vsem božjem svetu (auf der ganzen lieben Welt) nimam nikogar, da bi mi pomagal; (v vzklikih:) božja dekla! za božji čas! za božji dan, kaj pa delaš! um des Himmels willen, was treibst du denn! hiša božja, božji hram, das Haus Gottes; božja služba, der Gottesdienst; božja pot, die Wallfahrt; na božjo pot iti, sich auf eine Wallfahrt begeben; b. sod, die Ordalien, Cig. (T.); — po božje častiti koga, jemandem göttliche Ehre erweisen; — božje = božjast: božje ga je metalo, Zv.; tudi: božje ga tere, Št.; dete božje tere, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); — božje ga je udarilo, der Schlag hat ihn getroffen, Cig.; božji udarec, der Schlagfluss, Guts.

bradavíčast, adj. warzenförmig, Cig., Jan.; — warzig, Jan.; — drusig, Cig. (T.).

bradavíčica, f. dem. bradavica, das Wärzchen; tipalna b., das Tastwärzchen, Erj. (Z.); kožne bradavičice, die Hautwärzchen, Cig. (T.).

braník, m. 1) das Bollwerk, Cig. (T.); — to je moj branik, das ist mein Schutz; BlKr.; — 2) der Eggenzahn, C. (nam. brannik); — 3) majhen čoln iz jednega debla, Gor.

branílọ, n. das Schutzmittel: das Befestigungswerk, Cig.; — die Schirmwaffe, Cig. (T.), C., Jap. (Prid.).

braníšče, n. 1) das Bollwerk, Mur., Cig. (T.), Nov., ZgD.; Dubrovnik je opasan z branišči in zidinami, Vrt.; — die Burg, C.; — 2) das Gerüst der Egge (ohne die Zähne), Cig.; — 3) = brana, der Rost (in der Baukunst), Mur.

brázda, f. die Furche; globoke brazde delati; polsedmo brazdo pod zemljo ga ima vrag zakopanega, Jurč.; v brazdi komu stati, jemandem Trotz bieten, Z.; vodna b., das Kielwasser, Cig.; — die Gesichtsrunzel, C.; brazde na dlani, Handlinien, Cig.; — die Narbe, (bot., stigma), Cig. (T.); — der Falz, Mur.

brazdȋt, adj. gefurcht (zool.): b. zob, der Furchenzahn, h. t.-Cig. (T.); (min.) gestreift, h. t.-Cig. (T.).

brázditi, -im, vb. impf. Furchen ziehen, pflügen, Cig., Jan.; Mi brazdijo konjiči, Vod. (Pes.); cannelieren, Cig. (T.).

brazdȋtost, f. die Streifung (der Krystalle, min.), h. t.-Cig. (T.).

bȓdje, n. das Hügelland, das Kleingebirge, C., Cig. (T.).

brdovȋt, adj. hügelreich, bergig, Jan., Cig. (T.), C.; brdovita krajina, LjZv.

brẹgovȋt, adj. 1) küstenreich, Cig. (T.); — 2) bergig, Jan.

brezbárvən, -vna, adj. farblos, Cig., Jan.; — achromatisch, Cig. (T.).

brezbǫ̑žje, n. der Atheismus, Cig. (T.).

brezbǫ̑žnik, m. der Gottlose; der Atheist, Cig., Jan., Cig. (T.).

brezcẹ̑nost, f. Wertlosigkeit, Cig. (T.).

brezcẹ́vən, -vna, adj. brezcevne rastline, Zellenpflanzen, Cig. (T.).

brezcẹ̑vnica, f. die Zellenpflanze, Cig. (T.).

brezčȗtje, n. die Gefühllosigkeit, Cig. (T.); die Apathie, Jan.

brezčȗvstvənost, f. die Gefühllosigkeit, die Apathie, Cig. (T.).

brezdẹ̑lica, f. die Muße, Cig. (T.), Erj. (Som.).

brezdẹ̑lje, n. der Müßiggang, Cig.; die Unthätigkeit, die Passivität, Cig. (T.); — stsl.

brezdəžən, -žna, adj., Cig. (T.); pogl. brezdeževen.

brezdúšən, -šna, adj. herzlos, gefühllos, Mur., Cig., Jan., Vrt.; zanikarno in brezdušno izpolnjevati dolžnosti, LjZv.; gemüthlos, Cig. (T.); — hs.

brezglȃvəc, -vca, m. der Kopflose, Cig., Jan.; brezglavci, kopflose Thiere (zool.), Cig. (T.).

brezimę̑n, adj. ungenannt, anonym, Cig., Jan., Cig. (T.); brezímen, Vrt.; brezimeni svetnik, Levst. (Zb. sp.); brezimena nedelja, der dritte Sonntag in der Fasten, M.

brezimę̑nik, m. der Anonymus, M., Cig. (T.).

brezimę̑nstvọ, n. die Anonymität, Cig. (T.).

brezkljùn, -kljúna, adj. ungeschnäbelt, Cig. (T.).

brezkrájən, -jna, adj. grenzenlos, endlos, unendlich, Jan.-Cig. (T.), C.

brezkrájnost, f. die Unendlichkeit, Cig. (T.).

brezkrȃlje, n. das Interregnum (in einem Königreiche), Cig. (T.).

brezkrȋłəc, -łca, m. brezkrilci, ungeflügelte Insecten, Cig. (T.).

brezlíčən, -čna, adj. amorph, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).

brezlȋčje, n. die Formlosigkeit, Cig. (T.).

brezlíčnost, f. die Formlosigkeit, Cig. (T.).

brezlìk, -líka, adj. gestaltlos, Cig. (T.), Erj. (Min.), Sen. (Fiz.).

brezljúdən, -dna, adj. menschenleer, Jan.; entvölkert, Cig. (T.).

brezmę́rən, -rna, adj. maßlos, Cig., Jan.; excessiv: brezmerno podnebje, excessives Klima, Cig. (T.), Jes.

brezmȋsəłje, n. der höchste Grad des Blödsinnes, Cig. (T.).

brezmísəłn, -səlna, adj. gedankenlos, Cig., Jan.; ideenlos, Cig. (T.); — ungereimt, Jan.

brezmísəłnost, f. die Gedankenleere, Cig. (T.); die Ungereimtheit, Jan.

breznádən, -dna, adj. hoffnungslos, Cig. (T.).

breznaglásən, -sna, adj. accentlos, unbetont, Cig. (T.).

breznaglȃsnica, f. ein tonloses Wort, Cig. (T.), C.

brezobrázən, -zna, adj. unförmlich, Cig. (T.).

brezobzírnost, f. die Rücksichtslosigkeit, Cig. (T.), nk.

brezorǫ́žən, -žna, adj. waffenlos, wehrlos, Mur., Cig. Jan., Cig. (T.), nk.; brezorožna jagnjeta, Cv.

brezozírən, -rna, adj. 1) = brezobziren, Cig., Jan., C.; — 2) beziehlos, Cig. (T.); absolut: brezozirna večina, DZ.; brezozirna visokost, absolute Höhe, Jes.

brezpogrẹ́šən, -šna, adj. fehlerlos, correct, C., Cig. (T.).

brezpredmę́tən, -tna, adj. gegenstandslos, Cig. (T.), Zv.

brezprimę́rən, -rna, adj. beispiellos, Cig. (T.).

brezrèp, -rę́pa, adj. schwanzlos, unbeschwänzt, Cig. (T.).

brezrúdən, -dna, adj. erzleer, Cig. (T.).

brezsamosvę́stən, -tna, adj. unbewusst, Cig. (T.).

brezsẹ̑nčnik, m., pl. brezsenčniki, ohnschattige Bewohner, Cig. (T.).

brezsǫ́čen, -čna, adj. saftlos, Jan., Cig. (T.).

brezsȓčnica, f., pl. brezsrčnice, die Röhrenherzer (zool.), Cig. (T.), Erj. (Z.).

brezstrȃstje, n. die Leidenschaftslosigkeit, die Apathie, Cig. (T.).

brezstrástnost, f. die Leidenschaftslosigkeit, Cig. (T.).

breztáktnost, f. die Tactlosigkeit, Cig. (T.).

breztẹlę́sən,* -sna, adj. unkörperlich, Cig., Jan., Cig. (T.), entkörpert, Cig.; Pod velikim tukaj Bogom Breztelesen bit' želim, Vod. (Pes.).

breztę́žən, -žna, adj. schwerlos, Cig. (T.).

breztvárnost, f. die Immaterialität, Cig. (T.).

brəzúmən, -mna, adj. vernunftlos, Cig., Jan.; unsinnig, Cig., Jan.; absurd, Cig. (T.), Jan.

brezȗmje, n. der Unverstand, der Unsinn, Cig., Jan., Cig. (T.).

brezúpən, -pna, adj. hoffnungslos, verzweifelt, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

brezuspẹ́šən, -šna, adj. erfolglos, Cig. (T.), C., nk.

brezustrǫ́jen, -jna, adj. anorganisch, h. t.-Cig. (T.).

brezuvẹ́tən, -tna, adj. unbedingt, kategorisch, h. t.-Cig. (T.); brezuvetno verjeti, unbedingt Glauben schenken, Levst. (LjZv.).

brezvẹ̑nčnica, f., pl. brezvenčnice, kronenlose Pflanzen, Cig. (T.).

brezvẹ́trn, adj. windstill, Cig.; brezvetrni pas, die Zone der Calmen, Cig. (T.).

brezvę́zən, -zna, adj. asyndetisch, Cig. (T.).

brezvę̑zje, n. asyndetische Satzverbindung, Cig. (T.).

brezvkúsən, -sna, adj. geschmacklos, fade, Cig. (T.).

brezvlȃdje, n. die Anarchie, Cig., Jan., Cig. (T.).

brezvǫ́dən, -dna, adj. wasserlos, wasserfrei, Cig., Jan., Cig. (T.); regenlos, Jes.

brezvǫ̑dje, n. der Wassermangel, Cig. (T.).

brezvǫ́ljnost, f. die Willenlosigkeit, Cig. (T.).

brezvzrǫ́čnost, f. die Ursachlosigkeit, Cig. (T.).

brezzákonje, n. die Gesetzlosigkeit, die Anarchie, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — prim. glede naglasa hs. bezákonje.

brezzaščítən, -tna, adj. wehrlos, Cig. (T.).

brezznačájnost, f. die Charakterlosigkeit, Cig. (T.), nk.

brezzòb, -zǫ́ba, adj. zahnlos, Cig. (T.), C.; brezzobe starice, Levst. (Zb. sp.).

brezzǫ̑bəc, -bca, m., pl. brezzobci, Zahnlose, (zool.), Cig. (T.).

brezzráčən, -čna, adj. luftleer, Cig., Jan., Cig. (T.).

brezžíłən, -łna, adj. aderlos, nervenlos, (bot.), Cig. (T.).

brẹžína, f. 1) das Ufer: nekaj brežine se je utrgalo, Nov.; pod brežino so raki, C.; der Dammaufwurf, C.; — die Ufergegend, M., C.; — 2) der Abhang, der Seitenabfall eines Berges, Cig. (T.), C., Jes.; po dolinah in brežinah, C.; brežine kopati, die Berge roden, Z.; das Steigende (im Bergbau), Cig. (T.); — die Anhöhe, der Berg, Cig., C., M.; — (solnce) zlate trake vrže na drevje in brežine, ogr.-Valj. (Rad); — 3) das Bergheu, Cig.

brẹ̑žnica, f. 1) der Küstenfluss, Cig. (T.), Jes.; — 2) ein aus Faschinen verfertigtes Werk im Wasserbaue, das Packwerk, Št.-Cig.; — 3) der Bergacker, Cig.

brȋd, -ȋ, f. scharfe Kante, h. t.-Cig. (T.).

brídək, -dka, m. 1) scharf, schneidig; Meg., Habd., Cig. (T.), Jan., Mik.; b. nož, bridka sablja, b. veter, C.; — scharf v. Geschmack, Dict., Hip. (Orb.); — 2) bitter: b. kakor pelin, Danj. (Posv. p.); — bridko trpljenje, bridka smrt, bridke besede, bridko se jokati; bridko mi je, es wird mir angst und bange, Cig.; — bridko, sehr: bridko sem želel, mich hat es herzlich verlangt, Krelj; bridko so se prestrašili, C., M.; — 3) prächtig, schön, C.; vortrefflich, C.; b. biti na kaj, in einer Sache geschickt sein, C.; brav, C.; — prim. brdek.

brizgáč, m. 1) "kdor brizga, kadar se gasi ogenj", der Löschmann, Levst. (Nauk); — 2) der Spritzwurm, (holothuria tubulosa) Erj. (Ž.); brizgači, Holothurien, Cig. (T.).

bȓk 1., m. 1) ein Barthaar, Valj. (Rad); — 2) pl. brki (brkovi), der Schnurrbart, Cig., Jan.; — 3) der Bartfaden (z. B. eines Fisches), Cig.; — 4) die Weinrebenranke, C.; — 5) die Dille des Schnabels (zool.), h. t.-Cig. (T.).

brkatíca, f. ptice brkatice, Bartvögel, Cig. (T.).

bròč, brǫ́ča, m. die Färberröthe, der Krapp (rubia tinctorum); Habd., Cig. (T.); — die daraus bereitete Farbe: v b. dejati, C.; — (brošč, Tuš. [R.]); prim. stsl. broštь, hs. broć.

bročívọ, n. das Krapproth, Cig. (T.).

brọ̑d, m. 1) eine seichte Stelle, die man durchwaten kann, die Furt, Meg., Mur., Cig. (T.), Dalm., Jes.; — 2) die Anfurt: brod so zagledali, Dalm.; — der Hafen, Dict., Trub.; v brodu beneškega mesta, Vod. (Izb. sp.); — 3) die Ueberfuhr an einem Flusse; brod na vrvi, die Seilüberfuhr; — 4) das Ueberfuhrschiff, die Fähre, M.; b. nategniti, zur Abfahrt bereit machen, C.; — 5) (po hs.) das Schiff, Cig.

brodníca, f., pl. ptice brodnice, die Watvögel, Cig. (T.), Erj. (Z.).

brójən, -jna, adj. numerisch, Cig. (T.); — prim. broj.

brojílọ, n. die Zählvorrichtung, das Zählwerk, Cig. (T.); — prim. brojiti.

brójiti,* -im, vb. impf. zählen, Cig. (T.); — hs., stsl.

brōm, m. neka kemična tvarina, das Brom, Cig. (T.).

brstẹ̑nje, n. die Knospung, Cig. (T.).

bršljȃnovica, f. die Cissoide, die Epheulinie (math.), Cig. (T.).

brusník, m. 1) der Schleifer, Mur., Cig.; — 2) der Schleifstein, Cig., M., C.; — 3) die Grauwacke, rdeči b., rother Sandstein, Frey. (Rok.); — der Wetzschiefer, V.-Cig., Cig. (T.), Erj. (Min.).

brusnják, m. der Schleifstein, Cig. (T.).

br̀z, bŕza, adj. schnell, hurtig, Dict., Mur., Jan., Cig. (T.), nk.; brzi konjiči, Z.

brzíca, f. 1) die Stromschnelle, Jan., Cig. (T.), DZ.; b. reška, Jes.; — 2) der Wildbach, C.

brzicemèr, -mę́ra, m. der Schwimmer (ein Instrument zum Messen der Geschwindigkeit des Stromstriches), Cig. (T.).

brzína, f. die Schnelligkeit, die Geschwindigkeit, Valj. (Rad); b. obteka, vrtnje, pada, meta, širjenja, die Umlaufs-, Umdrehungs-, Fall-, Wurf-, Fortpflanzungsgeschwindigkeit, b. raste, pojemlje (pada), nimmt zu, nimmt ab, Cig. (T.); — hs.

brzojàv, -jáva, m. der Telegraph, h. t.-Cig. (T.), nk.

brzomèr, -mę́ra, m. = brzinomer, Cig. (T.).

brzopìs, -ísa, m. die Schnellschrift, die Schnellschreibekunst, Cig., Jan.; die Stenographie, Cig. (T.).

brzosǫ́dən, -dna, adj. vorlaut, Cig. (T.).

brzoústən, -tna, adj. vorlaut, Cig. (T.).

brzovàr, -vára, m. der Schnellsieder, Cig.; — der Digestor (Papinianischer Topf), Cig. (T.).

búba, f. die Puppe (zool.), Cig. (T.), Erj. (Ž.).

búča,* m. 1) der Kürbis (cucurbita pepo); buče saditi; buče svinjam dajati*; — 2) der Flaschenkürbis; — ein daraus verfertigtes Gefäß: die Kürbisflasche, Z.; der Weinheber, Št., Cig.; ein Schöpfgefäß, Notr., C.; — 3) ein bauchiges Gefäß: ein bauchiger Krug, C., Št.; — die Destillierflasche, Cig.; Heronova b., der Heronsball, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — = pol bokala, polič, Ip.-Erj. (Torb.); — 4) der Schädel = glava (zaničlj.); dobiti po buči; prazna buča, leeres Gehirn; — 5) die Beule, die Anschwellung, ogr.-Valj. (Rad).

búdən, -dna, adj. wach, wachsam, Guts., Mur., Cig., Cig. (T.); — lebhaft, heiter, Jan.; buden glas, heitere Stimme, C.; svoje budno kolo pleše, Zv.

budílọ, n. 1) das Weckwerk, der Wecker, Cig. (T.); — 2) der Erreger: budilo zvoka, der Schallerreger, Cig. (T.); — 3) das Aneiferungsmittel, C.

budíšče, n. der Erregungspunkt (phys.), h. t.-Cig. (T.).

budník, m. der Aufwecker, Cig.; der Aufmunterer, nk.; der Erreger (phys.), Cig. (T.).

bujíca, f. 1) der Gießbach, der Wildbach, Cig., Jan., Cig. (T.), BlKr.; bújica, Navr. (Let.); — 2) der Abzugsgraben, C.; bujice, Furchen in der Straße (= prekopi), Levst. (Cest.).

bujnokrásən, -sna, adj. üppig schön, Cig. (T.).

búknjenje, n. der Ausbruch (z. B. eines Vulkans), Cig. (T.); — b. nad sovražnika, ein Ausfall, Dict.

búrən, -rna, adj. stürmisch, aufgeregt, Jan., Cig. (T.), nk.; burno vreme, burna seja, nk.

burēta, f. steklena posoda za odmerjanje tekočin, die Bürette (chem.), Cig. (T.).

bȗrkast, adj. possenhaft, schnakisch, V.-Cig. (T.).

búrnost, f. der Ungestüm, Cig. (T.), nk.

busōla, f. neka priprava z magnetno iglo, die Boussole: tangentna b., die Tangentenboussole (phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Jes.

bútanje, n. das Anschlagen, das Stoßen; butanje valov, die Brandung, Cig. (T.).

carína, f. die Zollgebür, der Zoll, Cig. (T.), nk.; — stsl., hs.

carȋnstvọ, f. das Zollwesen, das Zollsystem, Cig. (T.).

cẹdíłən, -łna, adj. zum Seihen gehörig, M.; — cedilni okvir, das Tenakel (chem.), Cig. (T.).

cẹdílọ, n. der Seiher, das Seihgefäß; — pustiti koga na cedilu, jemanden in der Patsche, in einer Verlegenheit lassen; ostati na cedilu; — der Filtrierapparat, Jan., Cig. (T.).

cẹdíšče, n. der Seiherherd, h. t.-Cig. (T.).

cẹdíti, -ím, vb. impf. seihen, durchschlagen; filtrieren, Cig., Jan., Cig. (T.); tako so mušice cedili in kamele požirali, Krelj; c. med, den Honig seimen, Cig.; — to sta jo cedila! die sind gelaufen! UčT.; triefen, rinnen; znoj se mu cedi po obrazu, es rinnt ihm der Schweiß von der Stirne, Cig.; kri se je cedila po meču, das Schwert blutete, Cig.; — sline cedim po čem, ali: sline se mi cede po čem, der Mund wässert mir nach einer Sache, ich lüstere darnach.

cę́h, m. die Zunft, die Innung, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — tudi: cèh; iz nem. Zeche.

cẹ̑ł, cẹ́la, adj. was nicht beschädigt ist, woran nichts fehlt, unversehrt, ganz; kupica se ni ubila, ampak je še cela; suknja je še cela, še nič ni raztrgana; — rana je cela, die Wunde ist geheilt, Cig.; hleb ni več cel, pa je še ves, der Laib ist zwar in Stücke geschnitten, aber es sind noch alle Stücke da, Cv.; cel hleb prinesi, t. j. ne reži ga prej, celi hleb prinesi, t. j. tisti hleb, ki je še cel, ne tistega, ki je že načet, Cv.; po celem snegu gaziti, im ungebahnten Schnee waten; konj je gazil sneg v celo, Jurč.; po celem požirati, ungekaut verschlucken; — voll, ganz, (o času); celo uro sem moral čakati, eine volle Stunde; tri cele dni in noči; cel dan, celo noč, einen ganzen Tag, eine ganze Nacht; pa tudi: den ganzen Tag, die ganze Nacht, = ves dan, vso noč; šli so tisto celo noč, Dalm.; šli so vso noč, Dalm.; vollständig: celo sveto biblijo ali vse sveto pismo, Trub. (Post. predgovor); c. tlak, pritisk, der Volldruck, Cig. (T.); s celo besedo povedati, ausdrücklich sagen, Cig.; — cela pijanka je, sie ist eine vollständige Säuferin; cel norec je; na celem počiti, bersten, ohne dass früher ein Riss bemerkt worden wäre, Z.; na celem glavo odrezati, einem lebenden Menschen den Kopf abschneiden, Z.; na celem umreti, ganz unerwartet, plötzlich sterben (ohne vorher krank gewesen zu sein), Šol., Z.; ohne Anlass: na celem prepir začeti, na celem si izmisliti, se zlagati, Polj.; — iz celega, aus einem Stück, nicht aus Theilen zusammengesetzt: suknja iz celega, nicht genäht, sondern (z. B.) gewirkt, Z.; plahta iz cela (= celega), BlKr.-Mik.; dela, kakor bi bil iz celega, er ist ungelenk bei der Arbeit, Z.; ne bodi tako cel, sei nicht so steif, ungelenk, C.; do celega, do cela, gänzlich, Cig., Jan.; = s cela, ogr.-Mik.

celestīn, m. prismatischer Halbbaryt, der Coelestin (min.), Cig. (T.).

cẹlíłnost, f. die Heilkraft, Jan., Cig. (T.).

cẹlína, f. etwas Unversehrtes: 1) ein Ganzes (math.), Cig., Jan., Cig. (T.); pet celin sena, fünf volle Wägen Heu, Notr.; — 2) das (noch) ungepflügte Land, die Lehde: celino orati; orne njive puščati v celino, Levst. (Nauk); pren. celino orati, obdelavati, die Bahn brechen (z. B. in der Literatur), Cig., nk.; — 3) die Wildbahn (der von den Rädern nicht durchfurchte Theil der Straße), V.-Cig.; — 4) der Continent, Cig. (T.), Jes.

cẹlȋnski, adj. 1) Lehde-; Continental-, Cig. (T.), Jes.

cẹ́liti, -im, vb. impf. 1) heilen (trans.); rane c.; — c. se, verheilen, zuheilen: rana se celi; — 2) integrieren (math.), Cig. (T.); tudi cẹlíti, cẹ́lim, Cv.

celokúpnost, f. die Gesammtheit, Nov.; — die Integrität, Cig. (T.).

cẹlọ̑st, f. die Ganzheit, die Integrität, Jan., Cig. (T.), C.; — sicer naše cesarstvo ob moč pride, celost in samosvojnost izgubi, Vod. (Pes. 99.).

cẹlóta, f. 1) die Integrität, Cig.; das Ensemble, Jan., Cig. (T.); — 2) das Ganze, Cig., Jan., nk.; pl. celote, Ganze = ganze Zahlen, Cel. (Ar.).

cẹlotína, f. ein Ganzes (math.), Cig. (T.), C.

cẹlotȋsk,* m. der Stereotypendruck, Jan., Cig. (T.).

cẹlovȋt, adj. 1) integrierend, Cig. (T.), SlN.; — 2) akatalektisch (o versih), Cig. (T.).

cẹlovȋtost, f. die Integrität, Cig. (T.).

cẹ́na, f. 1) der Preis; ceno povedati, den Preis angeben, za ceno se pogajati, handeln; tržna cena, der Marktpreis; zadnja cena, der letzte, genaueste Preis; posebna c., der Limito-Preis, DZ.; po ceni, wohlfeil; tudi: pri ceni, v ceno, C.; wohlfeil, Cig. (T.), LjZv.; v ceno prodajati, wohlfeil verkaufen, Goriš.; v slepo ceno, um einen Spottpreis, Kr.; tudi: v pusto ceno, LjZv.; (dobro ceno kupiti, wohlfeil kaufen, Dalm.; nam. v dobro ceno;) cena je poskočila, der Preis ist gestiegen; s ceno poskočiti, den Preis steigern; cena raste, der Preis steigt; ceno vzdigniti čemu, etwas vertheuern, Cig. (T.); ceno znižati, den Preis herabsetzen; s ceno odjenjati, den Kauf herabsetzen, Cig.; cena blaga jenjuje, pada, je jenjala, die Ware schlägt ab, ist in Abschlag gerathen, Cig.; po nobeni ceni, um keinen Preis, auf keinen Fall; — der Cours, Cig., DZ.; menična c., der Wechselcours, Cig.; — 2) = vrednost, der Wert; ta stvar nima nobene cene, nk.

cẹnovník, m. die Preisliste, der Tarif, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), DZ.; das Coursblatt, DZ.

centezimālən, -lna, adj. na sto delov razdeljen, Centesimal-, Cig. (T.); centezimalne vage, DZ.

centralizācija, f. v političnem pomenu: podreditev vseh oblasti v državi pod središčno oblast, die Centralisation, Cig. (T.), nk.

centrifugālnost, f. die Centrifugalkraft, Cig. (T.); — prim. sredobežnost.

centripetālnost, f. die Centripetalkraft, Cig. (T.); — prim. sredotežnost.

cenzūra, f. presojevanje, die Censur, (z. B. der Bücher), Cig. (T.).

cẹ́pək, -pka, adj. spaltbar: lahko c., eutom, Cig. (T.).

cẹpidláčenje, n. die Silbenstecherei, Cig. (T.); — hs.

cepidláka, m. der Silbenstecher, der Kritikaster, Cig. (T.); da smo se namerili na tacega cepidlako, Erj. (Izb. sp.); — hs.

cẹ́pkost, f. die Spaltbarkeit, Cig. (T.).

cerazīn, m. das Cerasin (chem.), Cig. (T.).

cesarjevȃnje, n. die Regierung, Herrschaft eines Kaisers, Cig. (T.); v našega cesarjevanja tridesetem letu, DZ.

cẹstarína, f. = cestnina, Cig. (T.), Nov., nk.

cẹstnína, f. das Straßengeld, die Straßenmautgebür, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Valj. (Rad).

cẹstomèr, -mę́ra, m. der Wegmesser, das Hodometer, Cig. (T.).

cẹ̑v, -ȋ, f. die Röhre; pipna c., das Tabakpfeifenrohr; strelna c., die Blitzröhre, Sen. (Fiz.); — die Weberspule, Cig., Jan., Bolc-Erj. (Torb.); — = piščal, das Wadenbein, Cig., C.; — der Federkiel, Cig. (T.); — das Gefäß (zool., bot.): krvne cevi, Blutgefäße, Cig. (T.); smolna c., der Harzgang, Tuš. (B.).

cẹvȋt, adj. gefäßig, Cig. (T.).

cẹ̑vka, f. dem. cev; 1) das Röhrchen; — das Tabakpfeifenröhrchen; kolovratna c., die Spule am Spinnrad, C.; Predem nit na cevko, Danj. (Posv. p.); — die Weberspule, Gor.; — Evstahova c., die Eustachische Röhre (zool.), Cig. (T.); — das Gefäß (bot.), Cig., Jan., Tuš. (B.); — 2) das Geißblatt (lonicera caprifolium), Tuš. (R.).

cẹvnják, m. 1) das Spulengestell, der Spulenstock, h. t.-Cig. (T.); — 2) der Röhrenwurm (serpula), Cig.

cijān, m. neka plinasta kemična tvarina, das Cyan, Cig. (T.).

cikloīda, f. neka kriva črta, die Cykloide (mech.), Cig. (T.).

címetov, adj. Zimmet-, cimetovo drevo, der Zimmetbaum, Jan.; cimetove barve, zimmetfarbig, Cig.; cimetova kislina, die Zimmetsäure, Cig. (T.); cimetova lovorika, der Zimmetlorbeer (laurus cinnamomum), Tuš. (R.).

címetovəc, -vca, m. 1) der Zimmetbaum, Jan.; — 2) neka vrsta granatov rumene ali cimetove barve, der Kanelstein, Cig. (T.).

cȋnkov, adj. aus Zink, Zink-; c. okis, das Zinkoxyd; cinkova bel, cinkovo belilo, das Zinkweiß, Cig. (T.).

cȋnkovica, f. das Zinkerz, Cig. (T.).

cȋnkovnat, adj. zinkhältig: cinkovnata svetlica, die Zinkblende, Cig. (T.).

cisoīda, f. die Epheulinie, die Cissoide, Cig. (T.).

citrōnov, adj. Citronen-; c. gozd, der Citronenwald, Jan.; c. sok, der Citronensaft, Cig.; citronova kislina, die Citronensäure, Cig. (T.).

cukrȃrstvọ, n. die Zuckerfabrication, Cig. (T.).

cúkrov, adj. Zucker-: cukrova kislina, die Zuckersäure, Cig. (T.).

curljáti, -ȃm, vb. impf. schwach rinnen; sintern, Cig. (T.).

cvẹ̑t,* cvẹ̑ta, cvẹtȗ, m. 1) die Blüte (als Zustand); drevo v cvetu; rožni cvet, der Monat Juni: (postalo menda iz: režni c., Mur.; rženi c., Vod. [Pes.]); tudi: bobov cvet, rokopis iz 15. stoletja, Let. 1879. 13.; — lični c., die blühende Gesichtsfarbe, Ravn., M.; — ženski c., die Weiberzeit (Menstruation), Cig., Hal.-C.; — beli c., der weiße Fluss, C.*; — sukna nagiblje na cvet = se že trga, LjZv.; — 2) die Blüte (als Pflanzentheil); popolni, nepopolni cveti, vollkommene, unvollkommene Blüten, Tuš. (R.); — 3) vodni c., die Eintagsfliege (ephemera vulgata), Erj. (Ž.); — 4) železni c., die Eisenblüte, Z., Erj. (Min.); žvepleni c., der Schwefeleinschlag für Fässer, C.; — črni c., der Kienruß, Cig.; — c. na vinu, der Kahm, Notr.; — 5) der Ausbund, die Elite, das Beste, Feinste seiner Art: c. vojaštva, vojske, die Blüte des Heeres, die Kerntruppen, Cig.; cvet = bela, čista moka, das Auszugmehl, Cig., Notr.; vinski c., der Weingeist, Cig. (T.), nk.; beli c., was bei der zweiten Destillation des Brantweins zuerst übergeht, der Vorlauf, (dagegen, was bläulich ist, zeleni cvet), V.-Cig.

cvẹtána, f. die Flora, Jan., Cig. (T.), Jes.; — hs.

cvẹ̑tək, -tka, m. 1) dem. cvet; das Blütchen; — 2) = cvetka 3), C.; — 3) die Floskel, h. t.-Cig. (T.); — cvẹtə̀k, -tkà, Cv.

cvẹtȋt, adj. mit Blumen geschmückt, Cig. (T.).

cvẹ́tje, n. 1) coll. die Blüten; v cvetji biti, in der Blüte stehen, florieren, Cig., Jan., nk.; — das Blumenwerk, Cig.; — živo cvetje, Blumenthiere, Korallenthiere (zool.), Cig. (T.); — 2) die Blütezeit; o cvetju.

cvẹ̑tnik, m. 1) der Blumenstrauß, C., der Palmbusch, Guts.; — 2) der Blumengarten, LjZv.; — 3) die Anthologie, Cig. (T.), nk.; — 4) der Wonnemonat, Jan.

cvẹtnják, m. 1) der Blumengarten, Cig., Jan.; — das Blumenhaus, LjZv.; — 2) pl. cvetnjaki = živo cvetje, Thierkorallen (anthozoa), Cig. (T.).

cvẹtovnják, m., pl. cvetovnjaki = živo cvetje, Erj. (Z.), Cig. (T.).

cvẹ̑tstvọ, n. der Blütenstand, die Inflorescenz, Cig. (T.).

čȃd, m. der Rauch, der Dunst; v kuhinji je čad, kadar kuhajo; v hiši je čad od peči, Poh.; čad od vročine, Cig., Dol.; der Schwaden in Bergwerken, Cig. (T.); der Höhenrauch, Cig. (T.); po hribih č. stoji, Dol.

čadobljȗvnik, m. der Luftvulcan, Cig. (T.).

čajevína, f. das Thein, Cig. (T.).

čakȃłnica, f. das Wartezimmer, der Wartesaal (z. B. an den Bahnhöfen), Cig. (T.), Nov., nk.

čaróba, f. der Zauber, Jan., Cig. (T.).

čaróbən, -bna, adj. Zauber-: čarobna svetilnica, die Zauberlaterne, Žnid.; čarobni vrč, der Zauberkrug, Cig. (T.); — magisch, Cig. (T.); — zauberisch, bezaubernd: čarobna krasota, nk.

čarodẹ́łən, -łna, adj. Zauber-: čarodelni krožnik, das Thaumatrop, die Wunderscheibe, Cig. (T.).

čarovȃnje, n. das Zaubern, Cig. (T.).

časokàz, -káza, m. das Chronoskop, Cig. (T.).

časomèr, -mę́ra, m. der Zeitmesser, das Chronometer, Cig. (T.).

časomę́rən, -rna, adj. 1) zeitmessend: časomerni kot, der Stundenwinkel, Cig. (T.); — 2) prosodisch, Jan.; — 3) (po češ.) quantitierend (o jeziku), Cig. (T.).

čásovən,** -vna, adj. Zeit-: časovna vrsta (pomisli), die Zeitreihe der Gedanken, (opp. Raumreihe, phil.), Cig. (T.).

čáša, f. der Trinkbecher, Habd.-Mik., Mur., Cig., Jan.; das Trinkglas, nk.; der Kelch, Mur., Cig., Jan.; leseno torilce z ročem, s katerim se pije voda, Hrušica v Istri-Erj. (Torb.); — der Becher (ein Sternbild), Cig. (T.); — der Kelch (bot.), Cig. (T.), Tuš. (R.).

čášica, f. dem. čaša; das Becherchen; das Gläschen; obistna č., der Nierenkelch, Erj. (Som.); die Pfanne (zool.), Cig. (T.); bedrna čašica, die Hüftpfanne, Cig.

čebúla, f. 1) die Zwiebel; navadna č., gemeine Zwiebel (alium cepa); morska č., die Meerzwiebel, die Bifolie (scilla bifolia), Tuš. (R.); — 2) čebulasto podzemno steblo, die Zwiebel (cepa, bot.), Cig. (T.), Tuš. (R.); — prim. it. cipolla.

čéčica, f. dem. čeča; das Püppchen: O ti neumna deklica, Čemu t' je bila čečica? Npes.-Kres.

čẹdič, m. der Basalt, Cig. (T.); — češ.

čekàn, -ána, m. 1) der Hauzahn (der Schweine), Mur., Jan., Cig. (T.), C.; — 2) der Streithammer, V.-Cig.; — prim. čakan.

čéłən, -łna, adj. "kar je na čelu": čelni list, das Titelblatt, Cig., DZ.; čelna postaja, die Kopfstation (einer Eisenbahn), Cig. (T.).

čelę̑sən, -sna, adj. = čelen, Cig. (T.); — stsl.

čeljȗst, f. 1) der Kiefer; gornja, spodnja č., der Ober-, der Unterkiefer, Erj. (Som.); — 2) čeljusti podobne stvari: derjenige Theil des Rechens, in welchem die Zähne stecken, tudi pl. čeljusti, Ip., Lašče-Erj. (Torb.); der Kleiderrechen, C.; — pri garah stranski les, v katerem tiči os, Poh.; — die Hahnenlippe am Flintenschloss, Cig.; — pl. čeljusti, die Kluppe, h. t.-Cig. (T.); — die Wagenschere, Kr.; — 3) = čeljustač: kaj ta neumna čeljust ve! Lašče-Levst. (Rok.).

čeljȗstnica, f. das Kieferbein, dolnja, gornja č., Cig. (T.), Erj. (Som.).

čȇłnica, f. das Stirnbein, Cig. (T.), Erj. (Som.).

čélọ, n. 1) die Stirn; č. grbati, = č. grbančiti, die Stirn rümpfen, Meg.; nikomur ni na čelu zapisano, kar ima v srcu, man kann niemandem ins Herz sehen; — 2) die hervorstehende Seite eines Gegenstandes: die Giebelseite des Daches oder Hauses, Cig., Jan.; — sprednje čelo, die Vorderfronte, Cig., DZ., Levst. (Pril.); — der Vorsprung eines Berges, Cig., C.; — die Bahn, die Schlagfläche beim Hammer, beim Amboß, Cig. (T.); bei der Axt, vzhŠt., C.; — die Hirnfläche des Holzes, Cig. (T.); — der Hagelfleck (bot., chalaza), (n. pr. pri kostanju), Tolm.-Erj. (Torb.); — der Titel einer Schrift, Cig.; — 3) na čelu (vojske, zarotnikov itd.) biti, an der Spitze (des Heeres, der Verschwörer u. s. w.) stehen; na čelu vseh vprašanj, an der Spitze aller Fragen, Levst. (Močv.).

čemę́rən, -rna, adj. 1) giftig, Habd., C.; pren. čemerni jezik, die giftige Zunge, Vrt.; — herbe, bitter, ogr.-C.; pren. čemerno življenje, Meg.-Mik.; — 2) zornig, M.; übelgelaunt, griesgrämig, Habd., Jan., Cig. (T.), C., Kr.; star, čemeren ukazovavec, Jurč.

čésnov, adj. Knoblauch-; česnova glava, eine Knoblauchzwiebel; česnovo olje, das Knoblauchöl, Cig. (T.).

čestítati, -am, vb. impf. gratulieren: č. komu na čem, jemanden wegen einer Sache beglückwünschen, Cig. (T.), nk.; čestitali so si na bogatih pridelkih, Vrt.; tudi: č. komu k čemu (po nem.); — iz hs.; prim. 1. čestit.

čestȋtka,** f. 1) das Gratulationsschreiben, die Gratulation, h. t.-Cig. (T.); — 2) čestitka (ali čestka), bajeslovno bitje = sojenica, okoli Kostanjevice-Vest. I. 2.; — prim. častite žene.

češúlja, f. 1) abgerissener Zweig mit Blättern, Krn-Erj. (Torb.), Gor.; češulje od vej trgati, Polj.; — ein abgerissenes Stück einer Traube, ein kleines Träubchen, BlKr., jvzhŠt.; — ein abgerissenes Büschel: č. črešenj; ajdova č., das Buchweizenbüschel; — die Doldentraube, Cig. (T.), Tuš. (R.); — 2) der Dingel (limodorum), Erj. (Rok.).

četȓtəc, -tca, m. der Quadrant (astr.), h. t.-Cig. (T.).

četrtník, m. 1) der Viertelhauptmann, Cig.; — 2) der Viertelkreis, Cig. (T.); der Quadrant, Jes.

četrtogǫ̑rje, n. das Quartärgebirge (geogr.), Cig. (T.).

četrtogǫ̑rski, adj. Quartär-, Cig. (T.).

četvę̑r, num. distr. 1) vier; pri substantivih, ki se ali sploh ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: četvere vilice, vier Gabeln; četvere rokavice, vier Paar Handschuhe; tudi substantivno v srednjem spolu: četvero vilic, četvero rokavic; — pri substantivih, pri katerih si kako pripadajoče mnoštvo mislimo: četveri snubci, ali: četvero snubcev (s svojimi spremljevavci); — 2) die vier; o določenih, skupaj spadajočih osebah ali rečeh: četveri možje; četvero poslednjih pripovedek; — 3) vier; ako hočemo povedati, da so šteti predmeti različni po spolu, starosti i. t. d.; nav. le substantivno: četvero ljudi (moški, ženske, otroci), četvero živinčet; — 4) viererlei: četvero vino, četvero sadje, četvero oblačilo; — 5) vier, vierfach (pri abstraktnih substantivih): četvero ubojstvo, vier Morde, vierfacher Mord; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: na četvero razdeliti, in vier Theile theilen; — 7) četvero = štirje, štiri: bilo nas je četvero, es waren unser vier: — prim. Mik. (V. Gr. IV. 59—67.).

četvę̑rčast, adj. tetraedrisch, Cig. (T.).

četvę̑rəc, -rca, m. das Tetraeder, Cig. (T.), C.

četvę̑rən, -rna, adj. 1) vierfältig; četverna nit; — (chem.) quaternär, h. t.-Cig. (T.); — 2) Vorspann-: četverno oje, Ip.

četvę̑rica, f. eine Zahl von vier Personen oder Sachen: č. konj, Habd., Cig., nk.; na vrtu je sedela četverica srečnih ljudi, Str.; — po četverici hoditi, auf allen vieren gehen, Mur., Cig., Met., Lašče-Erj. (Torb.); po četvericah, C.; — die Quaterne (math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).

četveročlẹ̑nəc, -nca, m. 1) das Quadrinom (math.), Cig. (T.); — 2) hrošči četveročlenci, viergliedrige Käfer (tetramera), Cig. (T.).

četverokǫ́tən, -tna, adj. viereckig, tetragonal, Cig. (T.), Jan., nk.

četverokǫ̑tnik, m. das Viereck, das Tetragon, Cig. (T.), Cel. (Geom.).

četveromę̑rje, n. = četveromer, Cig. (T.).

četveroǫ́gəłn,* -gəłna, adj. viereckig; — Quader-: četveroogelni peščenjak, der Quadersandstein, Cig. (T.).

četveropljučnják, m., pl. -aki, tetrapneumones (zool.), Cig. (T.).

četveroplòsk, -plǫ́ska, adj. vierflächig, Cig. (T.).

četveroròb, -rǫ́ba, adj. vierkantig, Cig. (T.).

četverostǫ̑pje, n. die Tetrapodie, Cig. (T.).

četverostràn, -strána, adj. vierseitig, Cig., Jan., Cig. (T.).

četverovŕstən, -tna, adj. vierzeilig, Cig. (T.).

četvę̑rstvọ, n. die Tetradik (math.), Cig. (T.).

čígra, f. 1) die Turbine, Cig. (T.); — 2) die Seeschwalbe, navadna čigra (sterna hirundo), Erj. (Ž.); — hs.; prim. 2. čiga.

číł, číla, adj. 1) ausgerastet, Rib.-Mik.; — munter, frisch: čili konji; (o človeku) čil in krepak, Zv.; regsam, Cig. (T.); — 2) rüstig, gesund, stark; čilo zrno, gehaltvoller Kern, C.; čila moka, das Kernmehl, das Auszugsmehl, Dol.-Cig., DZ.; na čilo mleti, fein mahlen, Z.

čȋn, m. 1) die That, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) (po rus.) der Rang, Cig. (T.), DZ.; die Charge, Levst. (Nauk); najstarejši po činu, der Rangälteste, DZ.

činȋtelj, m. 1) der Thäter, Mur., C.; der Ausüber: č. pravde, C., ogr.-Let.; — 2) der Factor (math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); prvi č., der Primfactor, Cig. (T.); — pren. važen činitelj v javnem življenju, nk.

činjeníca, f. die Thatsache, Cig. (T.), DZ.; — hs.

činǫ́vən, -vna, adj. Rang-: činovni red, die Rangordnung, Cig. (T.); činovni razkaz, das Rangschema, DZ.; — prim. čin 2).

čísəłən, -łna, adj. numerisch, Cig. (T.).

číslati, -am, vb. impf. 1) beachten, Ljubljanska ok.; in Rechnung, in Anschlag bringen; to se ne čisla vmes, das kommt nicht mit in Anschlag, Cig.; čislan za —, vermeintlich, Cig. (T.); č., da je izvoljen, als gewählt ansehen, DZ.; č. koga, da je ameriški državljan, als amerikanischen Bürger ansehen, DZ.; za hudobno č., Vod. (Izb. sp.); — 2) wertschätzen, hochschätzen, in Ehren halten, achten; malo č., geringachten, Cig., Jan.

číslọ, n. 1) die Zahl, Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; bil je od čisla (dvanajsterih), Trub.; več je naših grehov, kakor peska morskega, kateremu ni čisla, Krelj; (bila sta šteta) v čislo dvanajst(erih) apostolov, Dalm.; preobilo č. besed, Levst. (Nauk), pri čislu, der Zahl nach, Dalm.; im besondern, einzeln: kar nam je koli potreba, tega vsega pri čislu ali vsake reči po sebi pri stvareh iščemo in pobiramo, Krelj; zakaj se je (Kristus) prikazoval tako razločno, pri čislu, "so einzeln", Krelj; ausdrücklich, genau: Kristus pri čislu ne imenuje, kdo bi je imel storiti, Krelj; pri čislu vse krivo dejanje; "genau alle Missethat", Dalm.; — jedinstveno, mnoštveno č., der Singular, der Plural, Levst. (Nauk); — der Status, Cig. (T.); — die Nummer: po čislih zaporedoma tekočih, Levst. (Nauk); — das Datum (rus.), Cig. (T.); — 2) die Rechnung, V.-Cig.; čislo ("ali rajtingo") delati s kom, Abrechnung halten, Dict., Schönl.; — 3) die Rücksicht, die Beachtung: to mu ni v čislu, darum kümmert er sich nicht, Z.; Krog sestre pretekajo, Alenčike v čislu nimajo, Npes.-K.; nisem ga v čislu imel, ich habe ihn nicht bemerkt, Kr.; — v čislu a. v čislih biti geachtet werden; v čislih imeti, achten, hochschätzen; — 4) (hs.) der Rosenkranz, Habd., Cig., Jan., ogr.-C.; — 5) die Randeinfassung eines Tuches oder Tüchels, Cig., Ravn.-M.

čistína, f. 1) die Reinheit, kajk.-Valj. (Rad); — 2) der Feingehalt eines Metalls, Cig. (T.); č. zlatnine, DZ.; č. novcev, Cel. (Ar.); — 3) feinstes Garn, C.; feinste Leinwand, C.; — 4) ein leerer Platz, eine Lichtung im Walde, C.; — na čistini, auf einem Platze mit freier Aussicht, vzhŠt.

čístiti, čȋstim, vb. impf. 1) reinigen; zrnje čistiti; klären: vino čistiti; vino se čisti, der Wein klärt sich; č. rudo, das Erz schlemmen, Z.; č. zlato, srebro, feinen, Cig. (T.); jezik č., die Sprache reinigen, purificieren, Cig. (T.); — abführen, laxieren, Cig.; — gozd č., den Wald lichten, C.; — 2) = skopiti, Rez.-Baud.

čistóta, f. die Reinheit; die Feinheit (eines Metalls), Cig. (T.); — die Reinlichkeit, Jan.

čítanje, n. das Lesen, die Lesung; die Vorlesung, Jan.; — die Lesart, Cig. (T.); — die Lectüre, Cig., Jan.

čítək, -tka, adj. = čitalen, lesbar, Cig. (T.), DZ.; — rus.

čítən, -tna, adj. = čitalen, lesbar, Cig. (T.); — rus.

člẹ̑n, m. das Gelenk, das Glied, Mur., Cig., Jan., Mik.; členi stopala, die Fußglieder, Cig. (T.); člen za členom, gliederweise, Cig.; — der Knöchel, Cig.; zapestni č., der Handknöchel, Cig.; — das Glied: (in der Baukunst), Cig.; — galvanski č., das galvanische Element, Sen. (Fiz.); — das Satzglied: glavni č., Jan.; — das Glied (math.), Cig. (T.); prednji, zadnji č., Cel. (Ar.); členi enačbe, Cig. (T.); — glavni č., das Hauptstück (einer Schrift), Cig., Jan.; — das Geschlechtswort, der Artikel, Cig. (T.); — der Grad der Verwandtschaft (= koleno), Cig.

člẹ̑nar, -rja, m., pl. členarji, Gliederthiere, Cig. (T.), Erj. (Z.).

člẹ̑nək, -nka, m. 1) das Gelenk; členke si izviniti, Jurč.; — der Knöchel (an Händen und Füßen), Cig., Jan., C.; — knöchelähnlicher Auswuchs an Bäumen, C.; — 2) der Artikel, der Paragraph, der Punkt, Cig.; č. za členkom, punktweise, Cig.; das Glied (math.), Cig. (T.); — die Partikel (gramm.), Jan.; tudi člẹnə̀k, -nkà, Škrab. (Cv.).

člẹnȋt, adj. gegliedert, Cig. (T.).

člẹ́niti, -im, vb. impf. gliedern, Cig. (T.).

členȋtost, f. die Articuliertheit, Cig. (T.).

člẹnkovȋt, adj. gliederig, gegliedert, Cig. (T.), Jan.; na njih (členarjih) je vse členkovito, Erj. (LjZv.).

člẹnkovȋtost, f. die Articuliertheit, Cig. (T.).

člẹ̑noma, adv. gliedweise, Cig. (T.).

členovȋt, adj. gegliedert, Cig. (T.).

človẹ́čiti, -ẹ̑čim, vb. impf. anthropomorphisieren, Cig. (T.); — zu Menschen machen: — oddivjaš Rod ž'vinski in hud, Človečiš, ga delaš Popameten ljud, Vod. (Pes.).

človẹ́čnost, f. die Menschlichkeit, die Humanität, Cig., Jan., Cig. (T.), C.

človẹkoljȗbje, n. die Menschenfreundlichkeit, die Philanthropie, die Humanität, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

človẹkoznȃnstvọ, n. die Anthropologie, Cig. (T.), Jan., Nov.

čmàr, čmára, m. der Grimmdarm, Cig. (T.), Erj. (Som.); — hs.

čołníčast, adj. kahnförmig, Cig.; čolničasta kost, das Kahnbein (zool.), Cig. (T.).

črẹslę̑n, adj. Loh-: čreslena kislina, die Gerbsäure, Cig. (T.).

črẹslovína, f. der Gerbestoff, Cig. (T.).

črẹ́vje, n. coll. die Gedärme, M.; das Darmsystem, Cig. (T.).

črẹvọ̑, -ę̑sa, n. 1) der Darm; debelo č., der Dickdarm, slepo č., der Blinddarm, tenko č., der Dünndarm, tešče č. (lačno č., Cig. [T.]), der Leerdarm, vito č., der Krummdarm, Erj. (Som.); pl. črẹ́va, die Gedärme; — 2) der Unterleib, der Bauch, Jan., ogr.-C.; črevo me boli, ich habe Leibweh, Jan.

črẹ̀z,* I. praep. c. acc. über—hin (bei einer Bewegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; črez reko splavati, schwimmend über den Fluss gelangen; črez okno vreči, über das Fenster hinabwerfen; črez pas prijeti koga, den Leib (die Taille) umschlingen; črez pol pretrgati, mitten entzweibrechen; črez pol prerezati jabolko; — 2) über—hinaus: črez mero, übermäßig; žalost je bila črez moč, allzugroß, Npes.-Mik.; črez silo, allzuviel, allzusehr, C.; črez nemoč, allzusehr, über alle Grenzen, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, allzugroß, C.; über (= größer als): lakota je vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v Abrahamovem času, Dalm.; — über: kralj črez kralje vse, Npes.-Kr.; Ammi je bil črez njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar, Zora; — 3) gegen: črez očino voljo, Boh.; črez tvojo voljo, Kast. (N. c.); črez njega zapoved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez božje zapovedi, Kast. (N. c.); ne more mi črez čast biti, Pohl. (Km.); črez čast komu kaj reči, Dict., Litija-Svet. (Rok.); ni črez občinski zakon, Levst. (Nauk); vem, da nekaterim bode zelo črez voljo, Levst. (Nauk); — oni so črez njega storili punt, Dalm.; velike tožbe črez te gredo, Trub. (N. T.); (— 4) nach Verlauf von — , über (o času); črez sedem let je šla nazaj, nach sieben Jahren, Npes.-K.; črez malo časa, über eine kleine Weile; — über (= hindurch): imejte me danes črez noč, über Nacht, Npes.-K.; črez dan, den Tag über; črez zimo, den Winter über; vsako nedeljo črez celo leto, Kast. (Rož.); ohranili so svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, Jurč.); — II. adv. črez jemati pri petju, in einer höheren Tonlage singen, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, etwas querüber legen; na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt: na črez se lehko reče, da ... Krn-Erj. (Torb.); po črez (počrez), in Bausch und Bogen (ohne Detailrechnung), Levst. (Rok.); narediva po črez, Z.

črẹzmę́rən, -rna, adj. maßlos, Jan., Cig. (T.), nk.

črkopìs, -ísa, m. die Buchstabenschrift, Jan., Cig. (T.).

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar