tẹ́dən, -dna, m. die Woche; danes teden, heute über acht Tage, heute vor acht Tagen; križev t., die Bittwoche, cvetni t., die Palmwoche, veliki t., die Charwoche; — pogl. tjeden.
cvẹ̑tən, -tna, adj. Blüten-, Blumen-: cvetni prah, der Blütenstaub; cvȇtna nedelja, der Palmsonntag; cvȇtni teden, die Palmwoche, Št.; — 2) blumig; cvetno polje; — 3) fein: cvetna moka, das Auszugmehl, Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.); cvetna kotlovina, das Feinkupfer, V.-Cig.
drȗg, adj. 1) ein anderer: druge vere, druge narodnosti biti, einem anderen Glauben, einer anderen Nationalität angehören; kdo drug? wer anders? nekaj drugega (druzega), etwas anderes; drug pot, drug krat, ein anderes Mal; druge pomoči ni, es gibt kein anderes Mittel; drug veter je potegnil, das Blatt hat sich gewendet; ni druzega, kakor (nego) laž, es sind lauter Lügen; ves drug si, du hast dich ganz geändert; med drugimi rečmi, med drugim, poleg (zraven) drugega, unter anderem; (govori se nav. drugi, kjer bi se pričakovalo: drug, n. pr. nihče drugi); — 2) drúgi, der andere; z druge strani (plati), andererseits; drug drugemu, einer dem andern, (tudi: eden drugemu); drug za drugim, einer nach dem andern; drugo (eno) k drugemu, im Durchschnitte gerechnet, Cig., Šol., Svet. (Rok.); — 3) drúgi, der zweite; drugo oranje, druga kop; druga setev, die Nachsaat, Cig.; druga žlindra, die Krätzschlacke, Cig.; druga vzmnož, das Quadrat (math.), Cig. (T.); — drugi člen, der Nachsatz (math.), Cig. (T.); — drugi dan, teden, am folgenden Tage, in der folgenden Woche; v drugo, zum zweitenmale; — (po Škrabcu [Cv.] 'drugi' nima nedoločne oblike).
glȗh, glúha, adj. 1) taub, gehörlos; ne kriči tako, saj nisem g.; g. je za vsako pametno besedo, er nimmt keine Raison an, Cig.; g. pravice, taub für das Recht, Ravn.-Mik.; slep me je in gluh, er will mich weder sehen noch hören, BlKr.-M.; — 2) dumpf (dem Schalle nach), Cig., Jan., Cig. (T.); g. glas, Cig.; g. zvon, Z.; — 3) still: gluhi teden = tihi teden, C.; gluha noč, die stille Nacht, Cig.; — 4) ohne Inhalt, kernlos, taub; g. oreh, eine taube Nuss; gluho žito, gluho zrnje; — gluha ruda, taubes Erz, Cig.; — gluho okno, blindes Fenster, Cig.; — 5) empfindungslos: gluhe roke, prste imeti, Cig., Polj., Dol.; krava ima gluhe parklje, Goriš.
hódən 1., -dna, adj. 1) gut gehend, gut zu Fuße, Cig.; hoden (hodan) konj, Gor.-M., C.; starec nisem več tako hoden, kakor v mladih letih, LjZv.; — 2) gangbar: hodna pot, Cig., Jan.; — 3) hodni teden, die Bittwoche, hodna nedelja, der fünfte Sonntag nach Ostern, Z.
kvátrn, adj. Quatember-; kvȃtrni teden, kvatrna nedelja, kvatrni post; — kvatrna baba = čarovnica, GBrda.
nedẹ́lja, f. 1) der Sonntag; v nedeljo, am Sonntag; ob nedeljah, an Sonntagen; kadar bo v petek n. = nikoli; tiha n., der Passionssonntag, C.; cvetna n., der Palmsonntag; = cvetična n., Kast.; = oljska n., Npes.-K.; velika n., der Ostersonntag; bela n., der erste Sonntag nach Ostern; — 2) = teden, die Woche, Cig., Jan., Kor.-M., Krn-Erj. (Torb.); v dveh nedeljah, Met.; v petih nedeljah, Krelj; nę́delja, Rož.-Kres.
ponavljȃvka, f. 1) die Erneurerin; — die Wiederholerin; die Repetentin; — 2) = pojedina teden dni po svatbi, Vas Krn-Erj. (Torb.).
popravljȃvka, f. 1) die Verbessererin, Cig.; — 2) = ponavljavka 2), pojedina teden dni po svatbi, Vas Krn-Erj. (Torb.), Tolm.-Štrek. (Let.).
splòh, adv. allgemein; s. znan, allgemein bekannt; ta teden bodo sploh začeli trgati; — immer, gewöhnlich; sploh tako delajo, sie thun es immer so; = na sploh, Erj. (Izb. sp.); — überhaupt: ti sploh nimaš nič govoriti.
vélik, velíka (določno: vę̑liki, vę̑lika), adj. groß; — velik dan je že, es ist schon voller Tag; — velik sneg, tief gefallener Schnee; — Groß-, Haupt-, Erz-, General-, Ober-, Hoch-; velika cesta, die Hauptstraße; veliki hlapec, der Oberknecht; velika dekla; veliki starejšina (pri svatovščini); veliki vojvoda, der Großherzog; veliki knez; veliki altar, der Hochaltar; velika maša, das Hochamt; veliki zbor, die Generalversammlung; velika izpoved, die Generalbeichte, Dol.; velika občina, die Hauptgemeinde, Levst. (Nauk); veliki trg, der Hauptplatz; velika država, der Großstaat, die Großmacht, Cig. (T.); veliki obrt, das Großgewerbe, Cig. (T.); veliki trgovec, der Großhändler; veliko gorovje, das Hochgebirge, Cig. (T.); velika pismena, die Majuskelschrift, Cig. (T.); veliki traven, der Mai, veliki srpan, der August; velika mati, die Schwiegermutter, C.; — veliki teden, die Charwoche; veliki četrtek, petek; velika nedelja, veliki ponedeljek, der Ostersonntag, der Ostermontag; velika (-íka, Dol.) noč, Ostern; Peter Veliki, Peter der Große; — (velìk, določno: velȋki, Tolm., Rez.); — velíkọ (redkeje vẹ̑likọ), viel; veliko dela; veliko lepši, viel schöner; viele: veliko delavcev, z veliko delavci; — odprite vrata na vę̑lici ("na velci = široko")! Mik.
və̀s, vsà, vsè, adj. all, gesammt, ganz; ves svet; vsi ljudje; vso noč, die ganze Nacht hindurch; vse leto; ves teden; — po vsej sili, mit aller Gewalt; na ves glas, na vse grlo, hellaut; na vsa usta povedati, etwas geradeweg, ohne Beschönigung sagen; — ves nedolžen je, er ist ganz, völlig unschuldig; ves vesel mi pravi; zdaj je ves drugačen; — ves oče je, ves oče gleda iz njega, er ist das leibhafte Bild des Vaters, Cig.; — na vse zgodaj, in aller Frühe; — vse, ganz, völlig: vsa sama je, sie ist ganz allein, Levst. (M.); vse tako, kakor ona leta, Levst. (Nauk); vse prezgodaj, ganz und gar zu früh; — vse skoz, immer, durchwegs; vse sploh (in allen Stücken) komu pokoren biti, V.-Cig.; — immer: vse bolj in bolj, immer mehr, Cig.; — po vsem, ganz; po vse piti, ganz austrinken, Ljubljanska ok.
bòr 3., bóra, m. droben denar, der Deut, Kr.; ne bora ne dam, Zv.; bore komu iz žepa pobrati, Jurč.; bora ne čutim po cel teden v žepu, Zora.
bȗškast, adj. voll Contusionen: tako ga je otepel, da je cel teden buškasto glavo nosil, Glas.
dánəs, adv. heute; dan danes, heutzutage; danes teden, heute über acht Tage; — prim. denes.
kdáj, adv. I. interr. wann? od kdaj (odkdaj)? seit wann? do kdaj? bis zu welcher Zeit? do kdaj si mu denar posodil? — II. indef. kdàj, jemals, irgendwann; nimam kdaj, ich habe (nie eine) keine Zeit (etwas zu thun); če sem ti kdaj kaj dobrega storil, wenn ich dir je eine Wohlthat erwiesen habe; — zuweilen: vaščanje ga kdaj po ves teden niso videli, LjZv.; kdaj in (pa) kdaj, zuweilen; — III. rel. = kadar, jvzhŠt.; — pogl. kedaj.
krížev, adj. Kreuz- (in kirchlicher Beziehung): k. pot, der Kreuzweg (ein Gottesdienst); križev teden, die Kreuz- oder Bittwoche; o križevem, zur Zeit der Bittage, jvzhŠt.; križev dan, der Kreuztag, die Kreuzerhöhung, Cig.
mę̑lja, f. 1) das Mahlen, Dict., Št.; — 2) das Mahlgetreide, Jan.; imam melje za ves teden, Vreme, Kras, Ip.-Erj. (Torb.), BlKr.; kar se žita na mlenje prinese, Savinska dol.; — 3) das Gemahlene, Jarn.; das Mehl, Mur., Cig., Jan., Štrek., ogr.-Valj. (Rad), vzhŠt., BlKr.; Sneg kak melja ("mela") se kadi, Danj. (Posv. p.).
miníti, mínem, vb. pf. 1) vergehen, ein Ende nehmen; vse mine; usuši se morje, vse reke minejo, Ravn.; spomlad, zima mine; — aufgehen: strezi mu: kar več mine, ti bom nazaj grede plačal, Ravn.; mine veliko drv, Cig.; — mine mi kaj, es vergeht mir, es verlässt mich etwas; zakaj me žalost ne mine? M.; mine te tvoja bolečina, Npes.-Mik.; ves strah jo mine, Ravn.-Mik.; vse bo nas minilo, C.; le naj bodo ošabni, saj jih bo minilo, DSv.; dobra volja ga ni nikoli minila, LjZv.; — part. praet. tudi: minúł: minula je maša, Gor.; vergangen, verflossen: minuli teden, nk.; — 2) m. koga, an jemandem vorüber kommen, Raič (Slov.), jvzhŠt.; — = izgrešiti: m. koga, an jemandem vorübergehen, ohne ihn zu bemerken, zu sprechen, ogr.-C.; m. se = izgrešiti se, C.; — minę̑m, ogr.-Valj. (Rad).
nacẹ́piti, -im, vb. pf. 1) in irgend einer Menge spalten; drv (premalo, dosti, za cel teden) n.; in irgend einer Menge pfropfen; trideset dreves nacepiti v enem dnevu; — 2) anschlitzen, anspalten, ein wenig spalten, Cig.; nacepljen, gespalten (bot.), Cig. (T.); n. list, Tuš. (R.); — 3) n. se, sich satt spalten oder pfropfen.
nakȃlati, -am, vb. pf. in einer gewissen Menge spalten; drv n. za cel teden.
obsluževáti, -ȗjem, vb. impf. 1) = obslužavati: sveta opravila, katera obslužuje cerkev veliki teden, Erj. (Izb. sp.); — 2) bedienen, bei jemandem im Dienste stehen: obslužujem dobrega gospoda, Z.
pepełníčən, -čna, adj. pepelnȋčna sreda, der Aschermittwoch; pepelnični teden, die zum Aschermittwoch gehörige Woche, Cig.
porǫ́dən, -dna, adj. 1) Geburts-: porǫ̑dne bolečine; porodno orodje, das Entbindungswerkzeug, Cig.; na svoj porodni dan, Dalm.; — porodna žena, die Gebärende, Trub.-Mik.; Preuboga porodna žena! Celi teden se je trudila, Npes.-Vraz; — porodni greh, die Erbsünde, Trub., Dalm., Guts. (Res.); — 2) = roden, fruchtbringend: porodno drevo, Krelj; — fruchtbar, Dalm.
prečákati, -am, vb. pf. 1) wartend zubringen, durchharren; ves teden p., Cig.; dež p., das Aufhören des Regens abwarten, nk.; — 2) überdauern, Let.; — 3) (einen Streich) ausparieren, C.
prepraznováti, -ȗjem, vb. pf. feiernd zubringen, verfeiern: teden p., Cig.
próšnji, adj. Bitt-, Cig.; p. teden, die Bittwoche, die Kreuzwoche, Dol.; prošnji dan, Cig.; prošnja nedelja, M.; — p. glas, bittender Ton, SlN.
rabọ̑ta, f. der Frohndienst (die Robot), Mur., Cig., Jan., Štrek.; na raboto, v raboto iti, hoditi, Notr.; Celi teden je v raboto dan, Npes.-Vraz; menihi so imeli tri vasi podložne za raboto in desetino, Jurč.; staro raboto opraviti = potrebo opraviti, SlGor.-C.; — die Naturalleistungen (z. B. für die Gemeinde), Svet. (Rok.); — rábota, Mur., vzhŠt.
tjẹ́dən, -dna, m. = teden, C., Dalm.; tudi: tjẹ̑dən, Dol.; (prim. Cv. VII. 3., DSv. IV. 80.).
zalúžiti, -im, vb. pf. 1) einlaugen, in der Lauge beizen, Cig.; — 2) mit Lauge beschmutzen, Blc.-C.; — 3) versaufen: kar skoz teden zasluži, v nedeljo zaluži, Fr.-C.