1. moški, ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb istega spola
. kdor čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb istega spola
. ženska, ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb istega spola
1. kdor ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
2. stanje, ko imajo vsi enake pravice in dolžnosti
1. lastnost človeka, da ima, izraža spoštljiv odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
očístiti očístimdovršni glagol[očístiti]
1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti
1.1.v obliki očistiti se postati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1.3. odstraniti umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počistiti
1.5.v obliki očistiti se postati prost česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega
1. iz medicine nalezljiva virusna bolezen, ki povzroča hude notranje in zunanje krvavitve, razširjena zlasti v Afriki
1.1.iz medicine virus, ki povzroča to bolezen in se prenaša s telesnimi tekočinami
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem.Ebola) iz angl.Ebola po reki Ebola v Zairu (danes Demokratična republika Kongo), kjer se je leta 1976 pojavil prvi opisani primer bolezni
evalvírati evalvíramdovršni in nedovršni glagol[evalvírati]
ocenjevati, vrednotiti kakovost, ustreznost česa glede na zastavljena merila, cilje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem.evaluieren in) angl.evaluate iz frc.évaluer‛oceniti (vrednost)’ iz stfrc.value‛vrednost’ iz lat.valēre‛močan biti, zdrav biti, veljati, biti vreden’
govédina govédinesamostalnik ženskega spola[govédina]
1.1.ironično izraža, da govorec česa ne odobrava, je nezadovoljen s čim
2. kot samostalnik, ekspresivno izraz veselja, navdušenja
ETIMOLOGIJA: kakor hrv.jupi, verjetno prevzeto iz amer. angl.yippie in naslonjeno na blagovno znamko oranžade Jupi, iz ju(goslovanska)pi(jača), ki jo je v sedemdesetih letih 20. stoletja začela proizvajati Kolinska Ljubljana, ter na medmet ↑juhu
kánglica kánglicesamostalnik ženskega spola[kánglica]
1. pravni akt, s katerim se spreminja ali dopolnjuje drug veljavni pravni akt enake pravne moči
2. krajše pripovedno delo z manjšim številom oseb, enim osrednjim dogodkom in navadno presenetljivim preobratom, navadno v prozi
3. televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje nastopajočih likov; SINONIMI: telenovela, neformalnožajfa, neformalnožajfnica
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem.Novelle) iz it.novella‛novica, novička, nekaj novega’, iz lat.novellus‛nov, novcat’ iz novus‛nov’ - več ...
1. kar kdo izrazi z namenom, da se to sprejme, upošteva, se za to odloči
1. predelava proznega ali pesniškega dela za uprizoritev
1.1. drama, film kot rezultat take predelave
oglasíti se oglasím seinoglásiti seinoglasíti se oglásim seinoglásiti seinoglasíti se oglásim sedovršni glagol[oglasíti se]in[oglásiti se]
3. slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalnoprasec, slabšalnopujs
4. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalnopodgana, neformalno, slabšalnoprase, neformalno, slabšalnoprasec, neformalno, slabšalnoprasica, slabšalnopujs
FRAZEOLOGIJA: kot sardele v konzervi ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it.sardella, iz sarda < lat.sarda, prvotno ‛sardinska (riba)’, iz sardus‛sardinski’ k lat. imenu otoka Sardinija - več ...
sardína sardínesamostalnik ženskega spola[sardína]
FRAZEOLOGIJA: kot sardine ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it.sardina < lat.sardīna, prvotno ‛sardinska (riba)’, iz sardus‛sardinski’ k lat. imenu otoka Sardinija - več ...
sìr sírasamostalnik moškega spola[sìr]
1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem
1.1. temu podoben živilski izdelek, zlasti rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: novi tango FRAZEOLOGIJA: dežela tanga, Za tango sta potrebna dva. ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Tango, frc., angl.tango iz špan.tango, prvotno argentinsko poimenovanje ljudskega plesa ob spremljavi bobna in ‛boben, ki spremlja ta ples’, nejasnega izvora, morda onomatopejsko - več ...
trágičnoprislov[trágično]
1. takó, da zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, sočutja, ima hude, nepopravljive posledice
1. velika plenilska morska riba z osmimi majhnimi rumenimi plavutmi na zgornji in spodnji strani repa pred repno plavutjo; primerjaj lat.Thunnus; SINONIMI: tuna
1.1. meso te živali kot hrana, jed; SINONIMI: tuna, tunina
3. ekspresivno kar onemogoča sodelovanje, razumevanje med različnima stranema
4. ekspresivno velika mera česa slabega, neugodnega, neželenega
4.1.ekspresivno zelo slabo, neugodno, težavno stanje
ETIMOLOGIJA: iz ↑brez + ↑dno < pslov.*bezdъnъ, prvotno ‛brezdanji’, tako kot cslov.bezdъna, bezdъnije, hrv., srb.bèzdan, rus.bézdna, stčeš.bezden, bezdna - več ...
1. duševna motnja, za katero so značilni dolgotrajna izrazita potrtost, otopelost, nizko samovrednotenje, pomanjkanje notranjih spodbud
búčevka búčevkesamostalnik ženskega spola[búčeu̯ka]
iz botanike kulturna rastlina s plazečim se steblom, zvezdastimi cvetovi in trebušastimi plodovi; primerjaj lat.Cucurbitaceae; SINONIMI: bučnica
1. ponovljeno, izgovarja se z višjim tonom posnema visok glas pri smejanju, navadno ženske, otroka
1.1.ponovljeno, izgovarja se z višjim tonom izraža, da je govorec, navadno ženska, zaradi namigovanja na spogledovanje, goloto, spolnost v manjši zadregi
2. navadno podvojeno, izgovarja se z višjim tonom izraža, da se govorec posmehuje, je ironičen
2.1.ponovljeno, izgovarja se z višjim tonom izraža, da govorec komu kaj neprijetnega hudomušno privošči
3. kot členek, podvojeno, izgovarja se z višjim tonom uporablja se za poudarjanje šaljivosti, hudomušnosti predhodne izjave
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas pri smejanju, tako kot npr. hrv., srb.hȉ, rus.hi, nem.hi
hjàinhjámedmet
1. uporablja se, ko se govorec ne zna ali ne želi opredeliti do pravilnosti ali resničnosti sogovornikove izjave, ji s pomislekom pritrjuje ali nasprotuje
2. uporablja se za pritegovanje pozornosti pri uvajanju v izjavo, ki se govorcu zdi pomenljiva
2.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža trenutno neodločenost
3. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža omalovaževanje, negodovanje
3.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža presenečenje
4. izraža, da govorec občuti sprijaznjenost s čim neizogibnim, navadno neželenim, slabim
4.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža, da je v čem slabem tudi kaj dobrega
ETIMOLOGIJA: verjetno iz he + ja
hudôba hudôbesamostalnik ženskega spola[hudôba]
1. lastnost, stanje človeka, da komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: hudobija, hudobnost
2. ekspresivno kdor komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: ekspresivnohudobec
3. ekspresivno bitje, ki pooseblja grozljivost, zlo; SINONIMI: ekspresivnohudobec
3.1.evfemistično duhovno bitje v krščanstvu, ki pooseblja hudo, zlo; SINONIMI: evfemističnohudobec, evfemističnohudobni duh
ETIMOLOGIJA: ↑hud
jèžešmedmet[jèžəš]
1. izraža, da je govorec vznemirjen, pretresen, zaskrbljen
1.1. izraža, da je govorec pod vplivom določenega občutja, zlasti veselja, navdušenja
1.2. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem.Jes(s)es (Maria)‛Jezus (Marija)’ - več ...
1. navadno v zvezi od koderkoli izraža poljubnost, neomejenost prostora, po katerem se kaj premika, pomika ali na katerem se kaj dogaja ali kaj je
2. navadno v zvezi od koderkoli, kot veznik izraža poljuben, neomejen prostor, po katerem se kaj premika, pomika ali na katerem se kaj dogaja ali kaj je
hoditi od hiše do hiše in voščiti s petjem, igranjem obrednih pesmi, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem
ETIMOLOGIJA: iz koleda‛obiskovanje od hiše do hiše med božičem in tremi kralji’, iz slovan.*kolęda, tako kot stcslov.*kolęda‛novo leto’, hrv., srb.kòleda, koléda‛koleda, koledovanje’, rus.koljadá‛koledovanje, božični teden, koledna pesem’, češ.koleda‛koledna pesem’, prevzeto iz lat.calendae‛prvi dan v mesecu’, iz calāre‛klicati’, ker so v antičnem Rimu naznanili začetek meseca z nekaj zaporednimi klici - več ...
. kdor hodi od hiše do hiše in vošči s petjem, igranjem obrednih pesmi, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem