anagrám -a m (ȃ) premetanka: Beseda leto je ~ od telo
balánsa -e ž, pojm. (ȃ) redk. držati telo v ~i v ravnotežju; števn., redk. krmilo (pri kolesu)
bohôten -tna -o; -ejši -a -e (ó; ó) ~a trava; poud. njene ~e oblike |močno in lepo razvito telo|
bohôtnost -i ž, pojm. (ó)
bújen -jna -o; -ejši -a -e (ú; ȗ; ú; ȗ) ~a trava; poud. njene ~e oblike |močno in lepo razvito telo|
bújnost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
čéka -e ž (ẹ̑) zgod. |represivno telo|
četvérec -rca in četvêrec -rca m s -em (ẹ̑; ȇ) |čoln|; geom. |telo|
člénjen -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~o telo črva
člénjenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
čŕpati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; čŕpanje (ŕ; ȓ) kaj ~ nafto; redk. Vročina ~a telo slabi, izčrpuje; neobč. črpati kaj iz česa ~ znanje iz knjig zajemati, dobivati
čvrstíti -ím nedov. čvŕsti -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, čvrščèn -êna in čvrstèn -êna; čvrstênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) redk. utrjevati, krepiti: koga/kaj ~ telo, tovarištvo
devíški -a -o (ȋ) ~o telo; ostati ~; poud. ~a narava |nedotaknjena|
devíškost -i ž, pojm. (ȋ)
dvajsetérec -rca in dvajsetêrec -rca m z -em (ẹ̑; ȇ) geom. |telo|
dvanajstérec -rca in dvanajstêrec -rca m z -em (ẹ̑; ȇ) |verz|; geom. |telo|
evharistíja -e ž (ȋ) ver. sveto Rešnje telo
fórum1 -a m (ọ̑) s prošnjo se obrniti na višji ~ |pristojno telo|; publ. nastopiti pred ~om somišljenikov |pred skupino|
frotírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; frotíranje (ȋ) kaj ~ telo
frotírati se -am se (ȋ) ~ ~ po prhi
geoíd -a m (ȋ) zem. |nebesno telo|
geometríjski -a -o (ȋ) ~ lik; ~o telo
gíbanje -a s, pojm. (í) spraviti telo v ~; ~ cen; ~ temperature; števn. osvobodilno ~
grajèn -êna -o (ȅ é é) imeti skladno ~o telo
grajênost -i ž, pojm. (é)
hábiti -im nedov. -èč -éča; hábljen -a; hábljenje (ȃ) neobč. pohabljati, kvariti: komu kaj ~ kaznjencu telo pri mučenju; ~ človekove umske moči
harmónično ozirn. prisl. -ej(š)e (ọ́; ọ́) ~ grajeno telo skladno
izčrpávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izčrpávanje (ȃ) koga/kaj Vročina ~a telo; izčrpavati kaj iz česa ~ vodo iz vodnjaka
izčrpávati se -am se (ȃ) telesno in duševno se izčrpavati
izpostávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izpostávljanje (á) koga/kaj čemu ~ slabega učenca posmehu; ~ telo soncu
izpostávljati se -am se (á) za koga/kaj ~ ~ ~ prijatelje
jáčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; jáčanje (á; ȃ) neobč. utrjevati, krepiti, večati: kaj ~ telo; ~ prijateljstvo
jáčati se -am se (á; ȃ) neobč. utrjevati se, krepiti se, večati se
jáčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; jáčenje (á ȃ; ȃ) neobč. utrjevati, krepiti, večati: kaj ~ mišice; ~ obrambno moč
jáčiti se -im se (á ȃ; ȃ) neobč. utrjevati se, krepiti se, večati se: Burja se ~i; Telo se ~i
kipèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) ~a juha; poud. ~e telo |močno, lepo razvito|
kócka -e ž (ọ̑) zakotaliti ~o; ~ sladkorja; geom. |telo|; knj. pog. metati ~e kockati; poud.: ~ je padla |Odločeno je|; (po)staviti vse na ~o |tvegati ob pomembni odločitvi|
krepíti -ím nedov. krêpi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, krepljèn -êna; krepljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ mišice, telo
krepíti se -ím se (í/ȋ í) Veter se ~i
krógla -e ž (ọ̑) zakotaliti ~o; balinarska ~; umreti od ~e; geom. |telo|; poud.: sončna ~ |sonce|; zemeljska ~ |zemlja|
kváder -dra m (á) geom. |telo|; ~i marmorja; zid iz ~ov
kvázar -ja m s -em (ȃ) |vesoljsko telo|
legislatíva -e ž, pojm. (ȋ) pravn.: zakonodajna oblast; zakonodaja; števn., pravn. zakonodajno telo
lepotíčiti -im nedov. -en -ena; lepotíčenje (í ȋ) koga/kaj ~ obraz, telo
lepotíčiti se -im se (í ȋ) Ženske se rade ~ijo
lomíti lómim nedov. lômi -íte, -èč -éča; lômil -íla, lômit, lómljen -a; lómljenje; (lômit) (í/ȋ ọ́) kaj ~ kruh; ~ kamenje |pridobivati|; publ. ~ stare, preživele nazore odpravljati, premagovati; publ. lomiti kopja za kaj, z/s kom bojevati se; fiz. Prozorno telo ~i svetlobo |odklanja|; slabš. ~ angleščino |slabo govoriti|; lomiti koga Božjast ga ~i; poud. Jeza ga ~i |Zelo je jezen|; brezos., poud. Kar ~i jih od smeha |Zelo se smejejo|
lomíti ga lómim ga (í/ȋ ọ́) knj. pog., poud.: ~ ~ celo noč |počenjati neumnosti, veseljačiti|; ~ ~ pri šolski nalogi |delati napake|
lomíti se lómim se (í/ȋ ọ́) Črta se ~i; neobč., poud. ~ ~ v sebi |izgubljati moč, trdnost|
meteór -ja m z -em (ọ̑) |nebesno telo|; poud. pojaviti se kot ~ |hitro, nepričakovano zasloveti|
nèsorazméren -rna -o; bolj ~ (ȅẹ́; ȅẹ́ ȅẹ̑ ȅẹ́) ~o telo; nesorazmeren z/s kom/čim izdatki so ~i z dohodki
nèsorazmérnost -i ž, pojm. (ȅẹ́)
nihajóč -a -e (ọ́) ~e cene; ~e telo
obesíšče -a s (í) teh. |točka, v kateri je telo obešeno|: trenje v ~u
obnemôči -mórem dov. obnemógel obnemôgla (ó ọ́) ~ od lakote; Telo ~e pod težo dela
obróčkar -ja m z -em živ. (ọ̑) |metulj|; telo ~ev |rakov|
obróčkast -a -o; bolj ~ (ọ̑) ~o telo žuželk
odét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) neobč. ~o telo oblečeno; biti premalo ~
odétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
ohlajajóč se -a se -e se (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~e ~ telo
ojáčati -am dov. -an -ana; ojáčanje (á; ȃ) neobč. utrditi, okrepiti: kaj ~ telo
ojáčati se -am se (á; ȃ) neobč. utrditi se, okrepiti se
ojáčen -a -o; bolj ~ (ȃ) neobč. ~o telo utrjeno, okrepljeno
ojáčeni -a -o (ȃ) ~ beton
ojáčenost -i ž, pojm. (ȃ)
organízem -zma m (í) človeški ~; publ. državni ~; biol. enocelični ~; knj. pog. imeti močen ~ telo; neobč. dramski ~ |zgradba, celota|
ôsast -a -o; bolj ~ (ó) ~o telo žuželke; poud. biti preveč ~ |zbadljiv, zadirčen|
osíšče2 -a s (í) fiz. |točka, okoli katere se telo vrti|; neobč. ~ njihovega zanimanja jedro, središče
ostánek -nka m (ȃ) ~ denarja; ~ dneva je počival; ~i stare miselnosti; ~i obzidja; prodajati ~e |kose blaga|; poud. posmrtni ~i koga |mrtvo telo, truplo|
páličast -a -o (á) ~a oblika; poud. fantovo ~o telo |suho, vitko|
páličasti -a -o (á) ~ magnet
paralelepipéd -a m (ẹ̑) geom. |telo|
piramída -e ž (ȋ) geom. |telo|; egipčanske ~e; zlagati kaj v ~o
podhladíti -ím dov. podhládil -íla, nam. podhladít/podhladìt; podhlajênje; drugo gl. hladiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ človeka
podhladíti se -ím se (í/ȋ í) Telo se je podhladilo
pojáčati -am dov. -an -ana; pojáčanje (á; ȃ) neobč. utrditi, okrepiti, povečati: kaj ~ nadzor na cestah; ~ telo z redno telovadbo
polenáriti -im dov. (á ȃ) ~ v postelji; poud. polenariti kaj z brezdeljem ~ telo |poleniti|
polenáriti se -im se (á ȃ) poud. |poleniti se|
poleníti -ím dov. polêni -íte tudi poléni -íte; polénil -a, -ít/-ìt, polenjèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ telo
poleníti se -ím se (í/ȋ í) duševno se poleniti
poliéder -dra m (ẹ́) geom. |telo|
pôlkrógla -e [u̯k] ž (ȏọ̑) geom. |telo|
pregíbati1 -am in pregíbati -ljem nedov. -aj -ajte in -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; pregíbanje (í; ȋ; í; ȋ) kaj ~ nogo, prste; redk. ~ papir prepogibati; jezikosl. ~ samostalnik
pregíbati se -am se in pregíbati se -ljem se (í; ȋ; í; ȋ) Telo se ~a v sklepih
pregíbati2 -am in pregíbati -ljem dov. -aj -ajte in -i -ite; -an -ana; pregíbanje (í; ȋ; í; ȋ) neobč. koga/kaj ~ telo razgibati
pregíbati se -am se in pregíbati se -ljem se (í; ȋ; í; ȋ) neobč. ~ ~ na svežem zraku razgibati se
prekrívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prekrívanje (í) kaj z/s čim ~ tla s ploščicami; ~ hišo; Telo ~a dlaka
prekrívati se -am se (í) Strešniki se morajo prekrivati
prepogíbati -am in prepogíbati -ljem nedov. -aj -ajte in -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; prepogíbanje (í; ȋ; í; ȋ) kaj ~ pole papirja; ~ telo
presónčen -a -o (ọ̑) zdravo ~o telo
presónčenost -i ž, pojm. (ọ̑)
prešíniti -em dov. prešínjen; prešínjenje (í ȋ) koga/kaj Drget ~e telo; poud. Ta nauk ga je popolnoma prešinil |prevzel|; brezos. Prešinilo ga je po vsem telesu
pretelováditi -im dov. -en -ena; pretelovádenje (á ȃ) kaj ~ telo; poud. ~ na skalno polico |z naporom priti|
pretelováditi se -im se (á ȃ) poud. ~ ~ skozi luknjo v stropu |s težavo priti|
prízma -e ž (ȋ) geom. |telo|; publ.: ~ zgodovinskega razumevanja način, izhodišče; ocenjevati kaj skozi ~o današnjega okusa po današnjem okusu
proizvájati -am nedov. -ajóč; -an -ana; proizvájanje (á; ȃ) kaj ~ celulozo; ~ toplotno energijo; publ. ~ gospodinjske stroje izdelovati; Telo ~a protistrupe → dela, ustvarja
razoblíčiti -im dov. -en -ena; razoblíčenje (í ȋ) neobč. skaziti, iznakaziti: koga/kaj Bolezen je razobličila njeno telo
réšnji -a -e (ẹ́) star. ~ izhod rešilni izhod; ver. sveto ~e telo v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi sveto Rešnje telo |zakrament; posvečena hostija|
romboéder -dra m (ẹ́) geom. |telo|
segmentálno nač. prisl. (ȃ) ~ zgrajeno telo členkasto
senzibilizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; senzibilizíranje (ȋ) |povečati, povzročiti (pre)občutljivost česa|: kaj fot. ~ film; zdrav. Bacili tuberkuloze ~ajo telo
sestáti -stojím [sə in se] nedov. -èč -éča; drugo gl. stati2 (á í) iz česa Telo ~i ~ veliko celic; Bataljon, sestoječ iz petih čet
●sestáti se -stojím se [sə in se] (á í) sestati: iz česa Voda se ~i iz kisika in vodika
sfrotírati -am dov. -an -ana; sfrotíranje (ȋ) koga/kaj ~ telo
sfrotírati se -am se (ȋ) ~ ~ po kopanju
skládno nač. prisl. -ej(š)e (á; á) ~ delovati; ~ razvito telo; postopati ~ s predpisi
sléčen -a -o (ẹ̑) ~o telo
sléčenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
slóčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; slóčenje (ọ́ ọ̑) neobč. kaj ~ telo upogibati, kriviti
slóčiti se -im se (ọ́ ọ̑) neobč.: ~ ~ pod bremenom upogibati se, kriviti se; Oboki se ~ijo nad hodnikom se v loku dvigajo
somato.. prvi del podr. zlož. |telo| somatológ, somatologíja
sòníhati -am nedov. -ajóč, -áje; sòníhanje (ȍí; ȍȋ) izmeriti frekvenco, pri kateri telo ~a
splôščen -a -o tudi sploščèn -êna -o; bolj ~ (ȏ; ȅ é é) ~ prsni koš; ~o telo
splôščenost -i tudi sploščênost -i ž, pojm. (ȏ; é)
stôžec -žca tudi stóžec -žca m s -em (ó; ọ́) geom. |telo|; ~ svetlobe; zviti papir v ~
strpínčiti -im dov. -en -ena (í ȋ) koga/kaj ~ telo; ~ zapornike
strpínčiti se -im se (í ȋ) ~ ~ s težkim delom
subjékt -a m (ẹ̑) neobč. oseba; publ. politični ~ |odločilna, vplivna oseba ali družbeno telo|; jezikosl.: osebek; logični ~ smiselni osebek
svét2 -a -o; -êjši -a -e (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ȇ) ~o bitje; ver. ~o rešnje telo v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi ~o Rešnje telo |zakrament; posvečena hostija|; poud. delati se ~ega |dobrega, pravičnega|; poud.: svet komu/čemu Ta stvar mu je ~a |ima zanj zelo veliko vrednost|; svet za koga/kaj Ta kraj je zanj ~ |ima zanj zelo veliko vrednost|
svéti -a -o (ẹ́) ver. ~ večer
svéti -ega m (ẹ́) vsi ~ in vsi svêti |praznik|
svéto -ega s, pojm. (ẹ́) odkriti kaj ~ega
svetóst -i in svétost -i ž, pojm. (ọ̑; ẹ́) poud. ~ življenja |zelo velika vrednost|
šestérec -rca in šestêrec -rca m s -em (ẹ̑; ȇ) |verz|; geom. |telo|
teló -ésa s (ọ̑ ẹ̑)
1. imeti rane po celem ~u; človeško, živalsko ~; omilj. položiti ~ v zemljo |truplo|; redk. ~ ladje trup
2. nebesna ~a; svetlobno ~ |svetilo|; politična ~a; geometrijsko ~; pravn. zakonodajno ~
3. ver. sveto rešnje ~ v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi sveto Rešnje ~ |zakrament; posvečena hostija|; poud. biti za kaj z dušo in ~om |popolnoma, brez pridržka|
telo.. prvi del podr. zlož. telovádba, telovádec
tetraéder -dra m (ẹ́) geom. |telo|
tórus -a m (ọ̑) arhit. svitek; geom. |telo|
trapezoéder -dra m (ẹ́) min. |telo|
trírazséžen -žna -o (ȋẹ́; ȋẹ́; ȋẹ̑ ȋẹ́) Prostor je ~
trírazséžni -a -o (ȋẹ́) ~o telo
trírazséžnost -i ž, pojm. (ȋẹ́)
trúplo -a s (ú) ~ utopljenca; poud.: iti, stopati preko trupel |ravnati skrajno brezobzirno|; Samo preko mojega ~a |Tega nikakor ne bom dovolil|; star. telo
tvórav -a -o (ọ̑) ~o telo
tvóravost -i ž, pojm. (ọ̑)
uplahnèl -éla -o in uplahnél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~o telo
uplahnélost -i ž, pojm. (ẹ́)
upogíbati -am in upogíbati -ljem nedov. -aj -ajte in -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; upogíbanje (í; ȋ; í; ȋ) koga/kaj ~ koleno; ~ šibje; ~ in vzravnavati telo
upogíbati se -am se in upogíbati se -ljem se (í; ȋ; í; ȋ) Jeklena palica se ~a |se da upogibati|; Plamen migota in se ~a
usáhel -hla -o [-u̯] (á) ~ studenec; poud. ~o telo |shujšano, shirano|
usáhlost -i ž, pojm. (á)
utrjeválno nač. prisl. (ȃ) Telesna dejavnost ~ deluje na telo
válj -a m z -em (á; ȃ) geom. |telo|; spraviti tovor na vozilo po ~ih; motor s štirimi ~i
vídrast -a -o (í; ȋ) ~o telo
vilínsko primer. prisl. (ȋ) ~ vitko telo
volílen -lna -o (ȋ)
volílni -a -o (ȋ) ~ sistem; ~o telo |volivci|
volílnost -i ž, pojm. (ȋ) načelo ~i
vretênast -a -o (é) ~o telo kita
vretênasti -a -o (é) anat. ~a mišica; rastl. ~a razvrstitev listov vretenčasta razvrstitev listov
vrtenína -e ž (í) geom. |telo|
vzravnávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; vzravnávanje (ȃ) kaj ~ telo
vzravnávati se -am se (ȃ) ~ ~ v sedlu
zabádati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zabádanje (ȃ) kaj v koga/kaj ~ bucike v blazinico; poud. ~ oči v obiskovalca |ostro, strogo ga pogledovati|; zabadati kaj z/s čim ~ mehur z iglo
zabádati se -am se (ȃ) Trnje se mu je zabadalo v telo
zazébsti -zébe dov. -i -ite; zazébel -bla, zazébst/zazèbst, zazébljen -a tudi zazében -a; zazébljenje tudi zazébenje; (zazébst/zazèbst) (ẹ́)
1. koga/kaj Zazeblo ga je v prste; poud. ~e me, če se spomnim tistih let |Dobim občutek mraza|
2. os., neobč. zazebsti koga/kaj Mrzla zemlja je zazebla utrujeno telo
zêmeljski -a -o tudi zémeljski -a -o [mə] (é; ȇ; ẹ̑) ~ polmer; poud. pokojnikovi ~ ostanki |mrtvo telo, truplo|; ~a pregrada; poud. ~e dobrine |posvetne, materialne|
zêmeljsko -ega tudi zémeljsko -ega [mə] s, pojm. (é; ȇ; ẹ̑) poud. pozabiti na vse ~ |posvetno, materialno|
zêmeljskost -i tudi zémeljskost -i [mə] ž, pojm. (é; ȇ; ẹ̑)
zíb -a m (ȋ) razgibati telo z lahnimi ~i
zravnáti -ám dov. zravnánje; drugo gl. ravnati (á ȃ) kaj ~ izpahnjeno nogo; poud. ~ hišo z zemljo |popolnoma podreti|; ~ nasprotja izravnati; ~ telo vzravnati; ~ zvite žeblje
zravnáti se -ám se (á ȃ) Po nekaj ovinkih se cesta ~a
zravnávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; zravnávanje (ȃ) kaj ~ zmečkan papir; ~ površino izravnavati; ~ telo vzravnavati
zravnávati se -am se (ȃ) s težavo se zravnavati se vzravnavati
zvíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zvíjanje (í) kaj ~ jadra; ~ niti; ~ telo pri plesu; zvijati koga Krč ga ~a; poud. Radovednost ga ~a |Zelo je radoveden|; brezos. Po trebuhu ga ~a; zvijati komu kaj ~ ujetniku roke na hrbtu
zvíjati se -am se (í) Črv se ~a; Deske se ~ajo zaradi vročine