ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl.ouch iz nem.autsch, verjetno iz nem.au
blízu1prislov[blízu]
1. v majhni prostorski oddaljenosti določenega kraja, predmeta, pojava
2. v majhni časovni oddaljenosti določenega trenutka, obdobja, pojava
3. navadno z dajalnikom v tesnem stiku, odnosu glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
4. kot členek izraža majhno oddaljenost od določene polne mere, količine
ETIMOLOGIJA: = cslov.blizu, hrv., srb.blízu, nar.rus.blizú, stpolj.blizu < pslov.*blizu iz *blizъ‛bližnji’, prvotno ‛ki se tišči drugega’ < ide.*bhlei̯g'-‛tolči’, tako kot latv.blaîzît‛mečkati, tolči’, bliêzt‛tolči’ in gr.phlī́bō‛stiskam, mečkam’, lat.flīgere‛tolči’ - več ...
bôber bôbratudibóber bóbrasamostalnik moškega spola[bôbər]tudi[bóbər]
večji glodalec z gosto dlako, s širokim ploščatim luskastim repom in z nogami s plavalno kožico, ki živi ob vodi in gradi jezove; primerjaj lat.Castor
STALNE ZVEZE: evropski bober, kanadski bober ETIMOLOGIJA: = hrv.kajk.bobr, rus.bóbr, češ.bobr < pslov.*bobrъ tako kot litov.bãbras, bẽbras, lat.feber, nem.Biber < ide.*bhe/obhro/u- iz ide. korena *bher-‛(svetlo)rjav’ - več ...
cedíti cedímnedovršni glagol[cedíti]
1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati
2. v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati
3. v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah
3.1.v obliki cediti se, ekspresivno izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri; SINONIMI: ekspresivnomediti
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc.chardonnay, po francoskem mestu Chardonnay
. ki je zorjen, staran v sodu, navadno hrastovem, da pridobi poseben okus
ciklón ciklónasamostalnik moškega spola[ciklón]
1. območje nizkega zračnega tlaka in vrtinčenja zraka
2. vrtinčast tropski vihar; SINONIMI: iz meteorologijetropski ciklon
STALNE ZVEZE: tropski ciklon ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Zyklon iz angl.cyclone, iz gr.kýklos‛kolo, krog’ - več ...
2. ki ima manjšo intenzivnost, vpliv
. območje visokega zračnega tlaka
da1veznik I. v podredno zloženi povedi
1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
1.1.v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
1.2.v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
4.1.v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
5.1.v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
5.2.v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
6.1.v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
9.1.v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
9.2.v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
9.3.v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju
II.
1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus.da < pslov.*da < ide.*doh2- iz ide.*de-, *do-‛ta’, iz česar je še lat.dōnec‛dokler’, nem.zu‛k, pri, do’, angl.to - več ...
degustátor degustátorjasamostalnik moškega spola[degustátor]
1. strokovnjak, ki se ukvarja z ocenjevanjem, preverjanjem okusa, arome, kakovosti hrane, pijače
1.1. kdor uživa hrano, pijačo v manjših količinah z namenom seznaniti se z njenim okusom, aromo
2. ekspresivno kdor intenzivno sprejema, izkuša kaj, zlasti umetniška dela
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it.degustatore, glej ↑degustirati
glodálec glodálca; inglodávecsamostalnik moškega spola[glodáləc glodáu̯ca]tudi[glodáləc glodálca]
sesalec s štirimi podaljšanimi sekalci, ki jih mora zaradi stalne rasti nenehno obrabljati; primerjaj lat.Rodentia
1.1.neformalno, navadno v zvezi z že izraža, poudarja dejansko stanje, samoumevnost, nespremenljivost povedanega ne glede na morebitno nestrinjanje, pomisleke
1.2.neformalno, navadno v zvezi z že izraža, poudarja nepotrebnost, nesmiselnost dodajanja istega k že obstoječemu
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Patriarch in lat.patriarcha iz gr.patriárkhēs‛očak, začetnik rodu’, iz patriá‛rod, ljudstvo’ + tvorjenka od árkhō v pomenu ‛vladam’ - več ...
. ki je v zvezi s Srbi ali Srbijo
prótistrúp prótistrúpasamostalnik moškega spola[prótistrúp]
1. sredstvo, snov, ki prepreči, zavre učinkovanje strupa
2. ekspresivno kar deluje proti čemu neprijetnemu, neželenemu
ETIMOLOGIJA: ↑proti + ↑strup
pterozáver pterozávrasamostalnik moškega spola[pterozávər]
iz paleontologije izumrla žival s kožo, prekrito z luskami ali dlakam podobnimi izrastki, in velikimi kožnatimi krili, ki je živela zlasti v juri in kredi; primerjaj lat.Pterosauria
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl.pterosaur, frc.ptérosaure) iz nlat.pterosaurus iz gr.pterón‛pero, krilo’ + ↑zaver
simultánka simultánkesamostalnik ženskega spola[simultánka]
1. šahovska prireditev, na kateri en šahist igra z več šahisti istočasno na več šahovnicah
2. ekspresivno dogodek, pri katerem večino dela opravi ena oseba
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz simultana igra
šója šójesamostalnik ženskega spola[šója]
1. ptica pevka z rjavkastim telesom, črno-belimi perutmi in repom ter s svetlo modrimi in črnimi progami na delu peruti; primerjaj lat.Garrulus glandarius
2. slabšalno ženska, ki se ji pripisujejo negativne lastnosti, zlasti zoprnost, glasnost
ETIMOLOGIJA: = rus.soja < pslov.*soja, morda iz ide.*sk'oi̯ii̯ah2 iz korena *sk'ei̯-‛svetiti se, lesketati se’ po modrih perescih na krilih - več ...
talènt talêntasamostalnik moškega spola[talènt]
1. prirojena sposobnost, da se kaj dela zelo dobro, nadpovprečno
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl.kB, krajšave za kilobyte, glej ↑kilobajt
mílilíter mílilítrasamostalnik moškega spola[mílilítər]
merska enota za izražanje prostornine, tisočina litra; simbol:ml
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem.Milliliter, angl., frc.millitre, it.millilitro, iz novoklas.milli..‛tisoči del osnovne enote’ iz lat.mille‛tisoč’ + ↑liter
mílimól mílimólasamostalnik moškega spola[mílimól]
iz kemije merska enota za izražanje množine snovi, tisočina mola; simbol:mmol
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem.Millimol, angl., frc.millimole, iz novoklas.milli..‛tisoči del osnovne enote’ iz lat.mille‛tisoč’ + ↑mol
polónica polónicesamostalnik ženskega spola[polónica]
1. iz zoologije hrošč polkrožne oblike, navadno s pikami na sprednjih krilih, ki se prehranjuje z žuželkami, ki zajedajo na rastlinah; primerjaj lat.Coccinellidae; SINONIMI: pikapolonica
2. hrošč polkrožne oblike s sedmimi črnimi pikami na rdečih sprednjih krilih; primerjaj lat.Coccinella septempunctata; SINONIMI: pikapolonica
1. ritmično urejena, navadno skladenjsko in pomensko zaključena enota kitice, ki obsega eno vrstico
1.1. pesem iz teh enot
tagétes tagétesasamostalnik moškega spola[tagétes]
okrasna rastlina z rumenkastimi, rdečkastimi ali oranžnimi cvetovi v bujnem socvetju, pernatimi listi in izrazitim vonjem; primerjaj lat.Tagetes; SINONIMI: žametnica
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat.tagetes, po imenu etruščanskega božanstva Tages
távžentróža távžentróžesamostalnik ženskega spola[táu̯žəntróža]
1. zdravilna rastlina s trikotnimi, nasproti rastočimi listi in rožnatimi zvezdastimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat.Centaurium erythraea
1.1. zdravilni pripravek iz te rastline ali žganje, v katerem je namočena ta rastlina
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nar.nem.Tausendrose, iz nem.Tausendguldenkraut, dobesedno ‛zel za tisoč zlatnikov’, kalk po srlat.centaureum, razumljeno kot centum‛sto’ + aurum‛zlato, zlatnik’, dejansko prevzeto iz gr.kentaúreion‛zel kentavrov’, - več ...
júr júrjasamostalnik moškega spola[júr]
1. manj formalno vrednost 1000 denarnih enot; SINONIMI: manj formalno, ekspresivnojurček
2. užitna goba s svetlo ali temno rjavim klobukom, ki raste poleti in jeseni; primerjaj lat.Boletus reticulatus,Boletus edulis; SINONIMI: jurček
ETIMOLOGIJA: v prvem pomenu po svetem Juriju, upodobljenem na bankovcu za tisoč dinarjev, iz časa Kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev, v drugem pomenu verjetno nastalo iz svetniškega imena Jurij kot tabuistično ime
júrček2 júrčkasamostalnik moškega spola[júrčək]
manj formalno, ekspresivno vrednost 1000 denarnih enot; SINONIMI: manj formalnojur
ETIMOLOGIJA: iz jur po svetem Juriju, upodobljenem na bankovcu za tisoč dinarjev, ki je bil dan v obtok v času Kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev