desétjezéro glav. štev. deset tisoč: gda bi ſze po deſzétjezéro lüſztva vküp ſzprávlalo KŠ 1771, 210; csi deſzétejezér vucsitelov máte KŠ 1771, 497
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
desetsto [desetstọ̑]
števniktisoč
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
desetstokrat (desetstukrat) prislov izraža tisoč ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: tisočkrat
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
desettavžent1 -ih posamostaljenoFREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
devettisǫ́č, num. neuntausend; — prim. tisoč in nasl.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dvanajststo (dvanajststu) nesklonljivo, glavni števnik izraža število 1200; SODOBNA USTREZNICA: tisoč dvesto
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
jezar [jezár
]
števniktisoč
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
jezer, num. indecl. = tisoč, štiri jezer, štirim jezer, Trub.-Mik.; — pogl. 2. jezero.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ję̑zero 2., num. = tisoč, C., Mik., Št., ogr., kajk., BlKr.; dve jezeri, Št.-Mik.; deset jezer, z deset jezermi, ogr.-Mik.; četiri jezera, z desetimi jezermi, kajk.-Mik.; (tudi indecl.: dve jezero, pet jezero, ogr.-Mik.); — iz madž. ezer, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
jèzero rod. mn. jezér glav. štev. 1. tisoč: Jezero 1000 KM 1790, 96; Amiloſcho pak vcſinim nad jezero pokoleinya onih TF 1715, 18; nad jezero pokoleinya onih ABC 1725, A4b; nad jezero pokoleinya onih SM 1747, 46; Jezeroih snyim pobies SM 1747, 85; [pes] med jezero ludi nájde svojga gospoda AI 1878, 8; keliko jezero 'Zidovov je vorvajoucsi KŠ 1771, 408; milostso pa csinim nad jezero Téjh, ſteri KŠ 1754, 67; da jih je 10 jezér na meszti koncza dálo KOJ 1848; I telko jezér dus v-szuncza tráhi KAJ 1848; Kaj nebeſzki Angyelov jezér vnougi, Sztoji znami BKM 1789, 234; knige ka ſzo valále pétdeſzét jezér pejnez KŠ 1771, 401; ſzte priſztoupili kvnogo jezér angyelom KŠ 1771, 696; Nebojim sze vnogo jezér lüdsztva TA 1848, 4; ſzi veſz ſzvejt hüdi, vjezero nevoljáj Okouli vzéo vezdaj BKM 1789, 21; csi more zdeſzét jezérmi pred onoga idti KŠ 1771, 221 2. v zvezi jezero jezer zelo veliko, mnogo: Jezero jezér zangyelmi ſzpejva KŠ 1754, 273; Jezero jezér lejt miné KM 1783, 287; Jezero jezér z-angyelmi, Szpejva BKM 1789, 455; Ár je moja i zvirina na jezero jezér goráj TA 1848, 40
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
jèzero dvéjstou i šéstdeset glav. štev. tisoč dvesto šestdeset: i proroküvala bodta jezero dvejſztou i séſztdeſzét dni KŠ 1771, 785
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
milja -e ž milja:
leta shena je upijla, inu jokala, de poli mille rod. ed. je jo bilu shlishat ǀ stu mil rod. mn. delezh bi rajshal ǀ pod namy 3579. mill rod. mn. dalezh ǀ dvei, trij mile tož. mn. dalezh pojde, de li ſvojm greshnim shelom vſtreshe ← srvnem. mil(l)e ← lat. mille (passum) ‛tisoč (/dvojnih/ korakov)’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
miriāda, f. = deset tisoč, die Myriade.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
miriamētər, -tra, m. = deset tisoč metrov, das Myriameter.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
mirijad [
]
števnikdeset tisoč
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
pétdeset jezér glav. štev. petdeset tisoč: i zracsúnali ſzo nyih czejno i najsli ſzo, kaſzo valále pétdeſzét jezér pejnez KŠ 1771, 401
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
pétjézero glav. štev. pet tisoč: bilou ji je okoli pétjezér brezi 'zén i otrouk KŠ 1771, 48; I bilou ji je liki pétjezero mo'zouv KŠ 1771, 121; Pétjezero ſze ji ſzpetimi krühi naſziti KŠ 1771, 117; Gda ſzam pét lejbov krüha vlomo med pétjezér KŠ 1771, 127; Ár ji je bilou okoli pétjezér mo'zouv KŠ 1771, 197
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
prepíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) mit dem Blasen durchdringen, durchblasen, durchwehen; burja nas je dobro prepihala; — durchschnauben: železnični vlak je tisoč milj prepihal, nk.; — 2) hinüberblasen: z enega kraja na drug kraj p., Cig.; = pihaje pregnati, verblasen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
sèdemjèzero glav. štev. sedem tisoč: Niháo ſzm ſzi eſcse ſzedemjezér mo'zouv KŠ 1771, 472
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
stóu štìrideset i štìri jèzero glav. štev. sto štirideset tisoč: Ágnecz ſztojécsi na Sionſzkoj gori i 'znyim ſztou ſtirideſzét i ſtiri jezero KŠ 1771, 791
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
stóu štìri desét štìri jezér glav. štev. sto štiriinštirideset tisoč: szpodobno onim sztou stiri deszét stiri jezér diviskim szlugom KOJ 1845, 95
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
šesttisǫ́č, num. = šest tisoč, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
štìrijèzero glav. štev. štiri tisoč: Niti zti ſzedem lejbov krüha med ſtirijezero razdeljenoga KŠ 1771, 53; Bilou ji je pa, ki ſzo jeli, ſtiri jezero mo'zouv KŠ 1771, 52
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
štiritisǫ́č, num. = štiri tisoč, viertausend.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
tȃvžent, num.,
pogl. tisoč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
tavžent [tȃvžǝnt]
števniktisoč
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
tavžent -ov in nepreg. štev. tisoč:
Tvoje garlu je, kakor Davidau Turn, s'brambani ſijdan, na katerim taushent im. mn. szhiton viſsij ǀ vſy veliku taushentou rod. mn. ſo shpendali s' enu koſſilu, ali vezherjo ǀ tulikajn million taushentou rod. mn. ludy je pogublenih ǀ njega bratje Duhounij ſo bilij od njega pregnali petnajst taushent rod. mn. hudizhu ǀ v'Tempelni pak je bilu veliku tauſhent rod. mn. Iudou ǀ Kir je bilu zhes ſtutauſhent +rod. mn. Dush ǀ Dokler v'ſamem Ieruſalemi nikateru ſtatauſhent +rod. mn. ludij je bilu ǀ duataushent +rod. dv. rib ǀ dueisetaushent +rod. mn. pershon naſitil ǀ Krajl Xerxes dvanajſt ſtutaushent +rod. mn. Sholneriu vſak dan je sphishal ǀ Kir je bilu zhes ſtutauſhent +rod. mn. Dush ǀ venem boiu taushent tož. mn. Phjlisterju s'eno oſlovo zhelustio je bil pobil ǀ v' taushent mest. mn. letah bi nemogal dopovedat ǀ v'mej tulikain taushent or. mn. je bila isvolena ǀ v'ſamem Ieruſalemi nikateru ſtatauſhent +rod. mn. ludij je bilu ← nem. tausend ‛tisoč’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
tisǫ́č, num. tausend, Cig., Jan., nk.; (tisuč, Mur., Trub.); nav. indecl., Mik. (V. Gr. III. 138.); dva (dve) tisoč, tri tisoč, nk.; (tudi: tisoč, m.: prvi trije tisoči prvega zvezka, v sto tisočih izvodov, Škrab. [Cv.]; tisoč, f., več tisoči, sto tisoči goldinarjev, LjZv.); — naglaša se tudi: tȋsoč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
tisočkrat (tisoč krat) prisl. ♦ P: 2 (TT 1577, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
tisuč gl. tisoč itd. ♦ P: 1 (TC 1555)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
tisuč gl. tisoč ♦ P: 8 (TE 1555, TT 1557, TPs 1566, TC 1574, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
trí dvàjseti jèzero glav. štev. triindvajset tisoč: i ſzpadnolo ji je eden dén tri dvajſzeti jezero KŠ 1771, 509
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
tríjèzero glav. štev. tri tisoč: i pridjáno je tisti dén düs okoli trijezero KŠ 1771, 347
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
zdrobíti, -ím, vb. pf. zerbröckeln, zersplittern, zermalmen; z. steklo, kruh, kost; v prah z. kaj; — z. se, in kleine Stücke, Bröckchen, Splitter zerfallen; kamen se je zdrobil pod kolesom; na tisoč koscev se z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.