trava ž, F
32,
alga, morska
trava, katera v'murju raſte;
canaria lappa, paſja
trava;
gramen, -nis, ſléherna
trava, ali ṡeliṡzhe;
herba, ṡeliṡzhe,
trava;
recumbere in herba, na
travi leṡhati, ali pozhivati;
sicilimentum, -ti, bilje od pokoſhene
trave, kateru na travniki oſtane
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
petelinec2 m, F
5,
genista, -ae, petelinzi roṡhe, vinkuṡhtne roṡhe;
iberica, ṡhpanski
pet[e]linzi, ena trava, po laṡhku gineſtra, ima lipú diſezhe ṡlatorumenu zveitje, s'taiſto travo ſe tertje vèṡhe v'vinogradih;
mirifica, genestra, laṡhki
petelinzi, leip dúh imajo: ſo roṡhize, na enim ẛelenim drevzi. Jer:48;
spartarium, -rÿ, kir takeſhna trava, ali
petelinzi raſteo;
spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki
petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy, vinkuṡhtne roṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ginestra ž, iberica, ṡhpanski petlinzi, ena trava, po laṡhku
gineſtra, ima lipú diſezhe ṡlatorumenu zveîtje;
spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi,
gineſtra, zvét lipú diſhy, vinkuṡhtne roṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
preslica2 ž, F
5,
abrótonum, -ni, trava
preſliza, ẛa pomivanîe, abarat;
anabasis, mazhkin rèp, ali
preſliza, trava ostra, ẛa zinaſto poſſodo ribati;
equisetum, tudi enu ṡeliṡzhe ṡhabja
preſliza;
hippuris, -ris, mazhkin rèp,
preſſelza, ṡeliṡzhe ṡa pomivanîe;
oreon, enu ṡeliṡzhe kazhji
preſlizi podobnu, raſte po gorrah
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
španski prid., F
6,
Boetia, tú kraileſtvu Granata
v'ſhpanski deṡheli;
cetra, -ae, en maihin
ſhpanski ṡzhit, ali tarzhiza;
iberica, ṡhpanski petlinzi, ena trava, po laṡhku gineſtra;
Igitus, ena tekozha voda
v'Spanski deṡheli;
phoenicopterus, -ri, ena ardezha neṡnana tyza, ſe vidi
v'ṡhpanski deṡheli per murju bliṡi Provenze;
spartum, -ti, ena trava,
ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy, vinkuṡhtne roṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
abarat m, abrótonum, -ni, trava preſliza, ẛa pomivanîe,
abarat
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cinast prid., F
2,
anabasis, mazhkin rèp, ali preſliza, trava ostra ẛa
zinasto poſſodo ribati;
stanneus, -a, -um, zinast, iṡ koſſiterja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cvet m, F
11,
balaustium, zvét margarane;
balaustium, -i, zveitje ene divje margarane, divji margarane
zveit;
buphtalmus, enu ṡeliṡzhe kakòr kamilize
zveit je rumenu, kakòr ṡlatú;
cyma, -ae, od ſléherniga ẛèla, ali répe
zveit, ali zime;
flos, -ris, zvét, roṡha;
flos aetatis, zveit te mladoſti;
julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja doli lety;
pollen, -nis, vel pollis, pollinis, zveit od moke;
praeflorare, tá pervi
zveit prózh vṡèti;
simila, -ae, vel similago, -nis, zveit od pſhenizhne moke;
spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra,
zvét lipú diſhy, vinkuṡhtne roṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cvetje s, F
21,
acesis, -sis, enu ẛèliszhe per potokih, mozhnu diſſezhe, s'gelbaſtim
zveitjom kakor rigilzi roshe;
amaranthus, enu ṡeliszhe s'erdezhim
zvétjom, pres duha;
balaustium, -i, zveitje ene divje margarane;
chamaeleon, -nis, albus et niger, enu ṡeliszhe,
zveitje ṡhene;
condurdon, enu ẛeliṡzhe s'erdezhim
zvétjam, Augusta méſza
zvétje;
cynomorion, en beil tolſt kozen, ali ſhtor preṡ pèrja s'bélim
zvéitjom;
cyprinum oleum, olie
s'zvétja paſſikovine, ali coſtainîovine;
cytinus, -ni, margaranovu
zveitje;
deflorare, ozvéjſti,
zveitje odtergati;
deflorescere, zviſti,
v'zveitji biti;
erigeron, kriṡhni korèn, ima
zveitje kakòr ena pavola, ſe rada odpihne;
florere, zviſti, zvitéti, ſe
zvétje perkaṡati;
flores, populje inu
zveitje;
halus, -li, enu ṡeliṡzhe s'perjam dobri miſli podobnu,
s'zveitjam pak materini duſhizi;
iberica, ṡhpanski petlinzi, ena trava, po laṡhku gineſtra, ima lipú diſezhe ṡlatorumenu
zveîtje;
intubus, -bi, vel intubum, -bi, vel intybum, -bi, endivia s'plavim
zvétjam, cicoria;
leucanthemis, -dis, kamilizhinu
zveitje;
umbella, tú ſhiroku
zveitje na baṡgi, ali na janeṡhi;
uredo, -nis, popalenîe
zveitja, ali ſadú
v'zveitji, poṡheg
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dišati nedov., F
22,
fistula, tudi enu drivú, kateru po gvirzu
diſhy. Cant:4;
fragrare, lipú
diſhati;
melligenus, -a, -um, kar po medú
diſhy;
mihi non sapit, meni ne
diſhy, je neṡhmahin;
obolere, ſmerdéti, ṡlu
diſhati;
odorare, diſhati, vohati;
olere, diſhati, dúh dajati;
olfacere, diſhati, podiſhati;
olfactare, vſeṡkuṡi
diſhati;
olfactorium, -rÿ, tú kar
diſhy, ali dúh ima;
olfactrix, -cis, katera
diſhy;
perolere, ſylnu mozhnú
diſhati;
redolere, diſhati, kei kai
diſhati, mozhnú
diſhati;
resipere, diſhati, en dúh iméti;
salivosus, -a, -um, kar po ſlinah
diſhy;
sapidus, -a, -um, dobru
diſhy;
sapio, sapere, ṡaſtopiti,
diſhati;
spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú
diſhy;
subolere, en deil ſmardéti, ali
diſhati, ali ṡadiſhati;
volupè est mihi, meni lipú
diſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
mačkin prid., F
12,
anabasis, mazhkin rèp, ali preſliza, trava ostra, ẛa zinaſto poſſodo ribati;
caesius, -a, -um, tudi kateri
mazhkine ozhy ima;
calamintha, -ae, enu ẛeliṡzhe glih dobri miſli,
mazhkina ẛeel, tudi meta, katera v'ẛhiti raſte;
euphorbia, vel euphorbium, mazhkin mèd, ali ſmola eniga neṡnaniga driveſſa;
glaucus, -a, -um, vodene farbe, ſiv,
mazhkinih ozhy;
hippuris, -ris, mazhkin rèp, preſſelza ṡeliṡzhe ẛa pomivanîe;
levcatus, -us, mazhkinu maukanîe;
nepeta, -ae, mazhkina seel
[str. 142b ];
nerpeta, mazhkina mèta, ali ṡèl
[str. 141a ];
resina, -ae, ſmola, pilpoh,
mazhkin mèd, vſe tú kar ſe zidy. Gen:32;
resinaceus, -a, -um, ſmoli, ali
mazhkinimu medú glih;
saliuncula, -ae, Marie Magdalene ṡeliṡzhe, ṡa lúg ṡèliṡzhe,
mazhkine loterze
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
medvednik m, F
3,
acántha, -ae, medvédnik, trava ali ẛeliszhe;
alba spina, medvédnik, ẛeliṡzhe;
foeniculum porcinum, medvéda korèn,
medvédnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
misel2 ž, F
5,
calamintha, -ae, enu ẛeliṡzhe glih dobri
miſli, mazhkina ẛeel, tudi meta, katera v'ẛhiti raſte;
cunilago, -nis, cunyzamis, ena divja ſorta dobre
miſli, ṡeliṡzhe;
halus, -li, enu ṡeliṡzhe s'perjam dobri
miſli podobnu, s'zveitjam pak materini duſhizi, laṡhki ali vertni;
origanum, -ni, dobra
miſſel, trava, ali ṡeliṡzhe;
polyanemon, enu ṡeliszhe, ṡlu enaku ti divji dobri
miſli
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
nucati nedov., F
65,
abúti, neſpodobnu, ali ẛanikernu vshivati, ali
nuzati, ẛanuzati;
ah, v'ẛdihovanîu
ſe nuza, inu v'ſerdu;
coronopus, -dis, enu ṡeliṡzhe kakòr trava
ſe k'ſalati
nuza: ṡlatize;
hippapera, -ae, popotna torbiza, katera
ſe na koynu
nuza;
libitina, -ae, pogrebṡzhina, dauki, ali kar
ſe nuza per pogrebṡzhini;
nihil prodest, nei h'pridu, nyzh ne
nuza;
operam praebere alicui, enimu pomagati,
nuzati;
prodeſse, nuzati, h'pridu biti;
quid prodest, kai
nuza, hzhemu, kai pomaga;
scriptorius, -a, -um, kar h'piſſanîu
ſe nuza;
textorius, -a, -um, kar tkalzu
nuza;
torculus, -a, -um, kar
ſe per prèſhi
nuza;
usualis, -le, kar
ſe more
nuzati, ali je k'naſhimu nuzu;
utroque baculo utor, jeſt obedvei palizi
nuzam;
vineaticus, -a, -um, kar k'vinogradi
nuza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
palec m, F
10,
index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per
palzi;
irrectus, -a, -um, ut irrectus pollex, paliz, katerimu nei nohát obréṡan;
lichas, kar ſe more
s'palzam, inu s'tem drugim perſtam doſezhi;
pentadoron, vſe tú kar ima vſelei pèt malih pednîou: mali pedaîn je, kadar ſe
palz, inu tá perſt per nîemu reſtegne;
pollex, -cis, en
palz;
pollicaris, -re, en
palz ſhirok;
quincunnecialis herba, ṡeliṡzhe, ali trava pèt
palzeu viſſoka;
semiſsis, ena mèra s'dlanjo, inu s'povṡdignênim
palzom viſſoka;
sescunxialis craſsitudo, ṡa pul drugi
palz debelu;
uncialis altitudo, kar je ṡa en
palz viſſoku, ali globoku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
pasti2 nedov., F
10,
aegonomus, -mi, en koẛar, kateri kosè
paſſe;
compascere, v'kupai
paſti ṡhivino;
impescere, ṡhivino puſtiti v'obilnim ṡhiti, ali arṡhi
paſti, inu objeſti;
jugarius, -rÿ, en paſtyr délovne ṡhivine, kateri
paſſe, inu vkleiple;
pabulari, paſti, pokladati, na paſho gnati, na futeraṡhe poiti;
pascalis, -le, proſtor, ali trava ṡa paſho, kar
ſe ſem ter tám
paſſe;
pascere, paſti, paſho dati, ṡhiviti;
paſti, pascere;
tauriferi campi, pula ṡa junze
paſti, ali rediti;
upilio, -onis, en ovzhar, kateri ovzè
paſſe;
prim. paseoč, pasti se
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
pomivanje s, F
2,
abrótonum, -ni, trava preſliza, ẛa
pomivanîe, abarat;
hippuris, -ris, mazhkin rèp, preſſelza ṡeliṡzhe ṡa
pomivanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
rep2 m, F
3,
anabasis, mazhkin
rèp, ali preſliza, trava ostra, ẛa zinaſto poſſodo ribati;
equisetum, koynṡki
rèp: tudi enu ṡeliṡzhe ṡhabja preſliza;
hippuris, -ris, mazhkin
rèp, preſſelza ṡeliṡzhe ṡa pomivanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ribati nedov., F
9,
affrico, ribati, praskati, manzati;
anabasis, mazhkin rèp, ali preſliza, trava ostra, ẛa zinaſto poſſodo
ribati;
circunfricare, okuli praṡkati,
ribati;
dentifricium, ſléherni pulferz, ali práh ẛa ẛobè
ribati;
fricare, ribati, praṡkati, zheſſati;
refricare, reṡpraṡkati, mozhnú
ribati;
suffricare, reṡpraṡkati, oribati, ṡpúd
ribati, podpraṡkati;
terere, treiti,
ribati;
tritor colorum, kateri farbe
riba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
salata ž, F
10,
acetaria, -ae, s'jeſſihom
ſalata;
ambubeja, cicoria
ſalata; cicoria,
ſalata, ambubeja, cichoria, intubus;
cichoria, radizh, cicoria
ſalata;
coena plebea, ſromazhka vezherja,
herbacea, is
ſalate;
come, -mes, ena ẛimṡka
ſalata, vrédnik ẛeliṡzhe, korèn je ſladák;
coronopus, -dis, enu ṡeliṡzhe kakòr trava, ſe
k'ſalati nuza;
lactuca, -ae, vertna
ſalata;
picris, -cris, ena ſorta grenke
ſalate, ali divje Cikorie, radizh;
rapunculus, -li, rapunzila
ſalata, ſe s'korenzam jei
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
sleherni prid., F
118,
arthritis, ſléherna bolezhina na vudih;
fabricator, moiſter
ſléherniga délla, antverhar, déloviz;
frumentum, -ti, ſléhernu ṡhitu;
gramen, -nis, ſléherna trava, ali ṡeliṡzhe;
linteum, ſléhernu platnu;
omnis, ſleherni, vſaki, vſak, ſlédni;
pullus, -li, tú mladu ene
ſlehirne ṡhivali;
quisque, vſakateri,
ſléherni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
trtje s, iberica, ṡhpanski petlinzi
[!], ena trava, po laṡhku gineſtra, ima lipú diſezhe ṡlatorumenu zveitje, s'taiſto travo ſe
tertje vèṡhe v'vinogradih
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vezati nedov., F
14,
bibliopegus, kateri buque
véṡhe;
capistrare, vèṡati s'lizhjam, ali s'drugo travo;
capistrum, lizhje ẛa terte
vèẛati;
cardinatus, ena v'kup ſtiſnîena reizh, v'kup s'ẛhteklanu, ali ṡklenîenu, kakòr zimermani leis
vèẛhejo;
circumplecti, v'okrog pleſti, ali
veẛati;
colligator, kateri ſnopje
vèṡhe, veṡàzh;
jberica, ṡhpanski pet
[e]linzi, ena trava ... s'taiſto travo
ſe tertje
vèṡhe v'vinogradih;
jugare, ṡkupai
vèṡati, v'klépati;
ligare, veṡati, ṡvéṡati, ṡveṡovati;
scirpare, s'mezizhjam
véṡati;
splenium, -nÿ, ena pauſhiza, ali v'kúp ṡloṡhena rutiza, katere arzati ṡa rane, ali Padarji
[nuzajo], kadar eniga ranîeniga
veṡhejo;
squama, -ae, tudi tá pás, s'katerim
ſe panzer
vèṡhe;
viere, vèṡati, ſode nabiati;
vincire, veṡati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vinkušten prid., F
2,
genista, -ae, petelinzi roṡhe,
vinkuṡhtne roṡhe;
spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy,
vinkuṡhtne roṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zlatorumen prid., jberica, ṡhpanski petlinzi, ena trava, po laṡhku, gineſtra, ima lipú diſezhe
ṡlatorumenu zveitje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bodeč del., F
16,
aculeatus, -a, -um, bodèzh, ẛhpizhaſt, s'ẛhelom;
anchuſa, -ae, enu
bodezhe ẛeliszhe, s'erdezho korenino;
carex, caricis, ena dolga
bodèzha trava per vodah;
coniza, -ae, ſuhi korèn, poſuſhen korèn,
bodèzh, ali ternaſti korèn;
cynogloſsos, vel cynogloſsa, bodezhi paſji jeṡik, ṡeliṡzhe;
cyrogriullus, ena derèzha ſtrupovita, inu
bodèzha ṡvyr, manſha kakòr jèṡh;
imperigo, -ginis, liſhai, mlade, hude,
bodezhe grinte, ali hraſte;
lanaria, -ae, enu neṡnanu
bodezhe ṡeliṡzhe, s'katerim ſo volno ſpirali;
leucacantha, -ae, ene neṡnane koprive, ali
bodèzhe ṡeliṡzhe;
punctorius, -a, -um, bodèzh;
pungens, bodèzhi;
rhamnus, -ni, je tudi tú ṡeliṡzhe, kateru v'ṡazhetku je lipú, inu potler rata ternaſtu, inu
bodezhe;
ruscus, -ci, vel ruscum, -ci, miſhji tern, enu ternaſtu
bodèzhe ṡeliṡzhe s'ardezhimi jagodami;
scaber, -ra, -rum, oṡter,
bodèzh ṡa perjemati;
sentus, -a, -um, senticosus, -a, -um, ternou, oſter,
bodèzh;
smilax aspra, en
bodèzhi ſlak ali ternaſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
glistnik (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, bromus, -i, gliſtnek, Scopoli
[200: Bromus. Carniol. Trava, quae vox omne gramen indicat, proprie vero Glistneck; v seznamu Nom. Carn. Glistneck]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
knofek m, F
6,
articulus, tudi
knoffiki na enim pezlu;
centinodia, trava na pootih
s'knoffiki;
enodis herba, ṡeliṡzhe pres
knoffikou, ali pres koléniz;
internodium, -ÿ, tá proſtor v'mei voṡly, ali knoffy, ſréda v'mei
knoffiki;
nodulus, -li, voṡlizh,
knoffik, garzhiza;
ungvis rosae, tá beili
knoffik na platelzih gartroṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
morje s, F
90,
aequor, morje;
aestus maris, fortuna na
murju, nagli naskok
morjá;
alcedonia, tihu
morje, krotku, tihi jaſni dnèvi na
murju;
alga, morska trava, katera
v'murju raſte;
bitaloſsum, dvéh
morje ṡkupai ſtikanîe;
bullit mare, murje kipy, gori ṡhene;
claſsiarÿ, ṡholnerji na
murji;
epirus, ne leṡhezha ṡemla na
morju, ali vodi;
mare, -ris, morjè;
piratica, -ae, raṡboi na
morji, na
morji reṡbienîe;
pontus, -ti, morjè;
salum, -li, morjè;
tenus mare, do
morjá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
pasji prid., F
23,
appetentia canina, paſja poṡhreſhnoſt;
canaria lappa, paſja trava;
canicida, kateri pſsa vbye,
paſji rabeln;
canarius, caninus, paſji;
caniculares, paſji dnevi;
caninus, paſji;
cistus, paſja roṡha;
conyza, -ae, sive publicaria, paſje okú, letega ẛeliṡzha ſo ſhtiri ſorte, bolhè, inu ſtinize mory;
cumilago, ṡeliṡzhe, ali
paſje okú, od kateriga muhe zerkajo, erdrèſſen;
cynifex, ena
paſja muha;
cynocephalia, -ae, enu ṡeliṡzhe, kakòr ena
paſja glava;
cynogloſsos, vel cynogloſsa, bodezhi
paſji jeṡik, ṡeliṡzhe;
cynosorchis, podleiſſek, ali
paſja jaiza, ṡeliṡzhe vezh ſort;
dies caniculares, paſji dnèvi;
etesiae, vétri
v'paſjih dnèvih;
latratus, -us, tu
paſje lajanîe;
millum, -li, vel millus, -li, tá jermen, ali pas pſam na vrati,
paſje ogerlu;
parra, -ae, ena tyza, katera ſe vſelei ob
paſjih dnèvih ṡkrÿe;
ricinus, -ni, en kloṡh,
paſja vuṡh;
rostrum canum, paſji gobiz;
sirius, -rÿ, paſja ṡvéṡda;
solanum, -ni, nozhna ſénza:
paſje jagode, ṡeliṡzhe;
trychnon, quae et strychnon, paſje jagode, ṡeliṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.