učȋtelj, m. der Lehrer, Mur., Cig., Jan., ogr.-Valj. (Rad), nk.; domač u., der Hauslehrer, LjZv.
docēnt, m. visokih šol učitelj, der Docent; privatni d., der Privatdocent.
izpitávati, -am, vb. impf. ad izpitati; 1) nach etwas forschen, fragen, Mur., Jan.; i. kaj, ogr.-Valj. (Rad); — 2) ausfragen, M., Zora; učitelj izpitava, ogr.-Valj. (Rad); i. koga, verhören, C.; Če bodo me spitavali (nam. izp-), Jaz bom jim odgovor dal, Npes.-K.
kárati, -am, vb. impf. 1) schartig machen, Z., C.; — 2) mit Worten züchtigen, verweisen, rügen, Mur., Cig., Jan., BlKr., ogr., kajk.-Valj. (Rad), nk.; učitelj hude opomina, kara, kaštiga, ogr.-Valj. (Rad); — k. se, = kregati se, Svet. (Rok.); — 3) provocieren (= vznemirjati), Krn-Erj. (Torb.); — tudi: kȃrati.
katehēt, m. verski učitelj, der Katechet.
naučník, m. = učitelj, ogr.-C.
osnávljati, -am, vb. impf. ad osnoviti; 1) = osnavati, den Grund legen, gründen, stiften, ogr.-C.; — 2) ausbilden: učitelj deco osnavlja, ogr.-Valj. (Rad).
prifárən, -rna, adj. zur Pfarre gehörig: prifarni učitelj, Jurč.; prifarna cerkev, die Pfarrkirche, Jurč.; — bei der Pfarrkirche stattfindend: prifarna služba božja, Burg.; — tudi prífaren, Dol.
razsvẹtȋtelj, m. der Erleuchter: bodi mi učitelj in razsvetitelj! Cv.
rę́piti, rę̑pim, vb. impf. hinten einhergehen; za vso družbo pak je repil dolgi učitelj, Jurč.
veroznȃnski, adj. religionswissenschaftlich: v. učitelj, der Religionslehrer, nk.
vráčati, -am, vb. impf. ad vrniti; 1) umkehren machen, abtreiben, zurücktreiben, abwenden; v. živino na paši; učitelj deco vrača od hudega, ogr.-Valj. (Rad); — 2) zurückerstatten, zurückgeben, rückzahlen; kadar prosi, zlata usta nosi, kadar vrača, hrbet obrača, Mur.; — vergelten, erwidern; v. sovraštvo, ljubezen; — 3) v. se, umkehren, zurückkehren, wiederkehren.