eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

kápar káparja samostalnik moškega spola [kápar] STALNE ZVEZE: ameriški kapar
ETIMOLOGIJA: ↑kapa - več ...
mókast mókasta mókasto pridevnik [mókast] STALNE ZVEZE: mokasta jablanova uš, mokasta kapusova uš, mokasta uš
ETIMOLOGIJA: ↑moka

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bél3 -a -o stil. -ó [beu̯] prid. (ẹ́)
1. ki je take barve kot sneg ali mleko; ant. črn2: bel cvet; beli čevlji; bel konj, labod; bel papir; prt je bel; bela barva; obleči belo srajco; bela vrtnica; bleščeče, snežno bel; modrikasto, umazano bel; bel kot mleko, sneg, zid; črno-bel vzorec; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / pesn.: bela cesta; bela Ljubljana; bela smrt; belo mesto; v ljudski pesmi, v pravljicah stoji tam beli grad / izobesili so belo zastavo kot znamenje vdaje; publ. naše bele ladje potniške ladje
2. ki je svetle barve: po nebu plava bel oblaček; bel obraz, vrat; ima belo polt; biti belih lic; mrtvaško, prsteno bel; črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; črno-bela tehnika / pesn.: beli mesec; skozi okno lije bela mesečina; bele zvezde; belo jutro / beli gospodarji so jih izkoriščali ljudje bele rase; bel(i) kruh kruh iz bele moke; bela kava kava z dodatkom mleka; bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; belo vino vino rumenkaste, zelenkaste barve
// ki ima plodove ali gomolje svetle barve: bel krompir; bela murva / bela detelja
// v zvezi z lasje, brada svetlo siv: častitljivi beli lasje
// ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z dan, zora poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zgodilo se je sredi belega dne; plesali so do belega dne, do bele zore vso noč, do jutra; ob, pri belem dnevu se je sprehajal z njo podnevi; ne skrivaj, javno; to je jasno kot beli dan
3. nepopisan, neizpolnjen: na mizi pred njim je bil bel list / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, območje
4. nanašajoč se na protirevolucionarje, desničarje: vas je bila med vojno bela / bela garda protikomunistična organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; procarska organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji
● star. bel denar srebrn denar; publ. beli kontinent Antarktika; star. beli menihi cistercijani; publ. beli ovratnik pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva; publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn; publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; knjiž. bela Istra kraški del Istre; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; publ. bela kuga neodločanje staršev za rojstvo otrok in s tem povezan upad prebivalstva; tuberkuloza; knjiž. to so bile njene bele noči noči brez spanja; knjiž. bela odeja pokriva zemljo sneg; knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; ekspr. tak delavec je v podjetju bela vrana redkost, izjema; pesn. bela žena smrt; publ. mojstri bele žogice namiznega tenisa; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno; zelen božič, bela velika noč če o božiču ni snega, je o veliki noči
♦ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; antr. bela rasa; biol. bela krvnička ali belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bot. beli gaber, javor, trn; bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; gastr. bela klobasa klobasa z nadevom iz riža ali kaše, mesa in drobovine; bela riba morska riba boljše vrste; belo meso kokošje, telečje meso; geogr. Bela krajina; bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; grad. beli cement cement, ki je skoraj brez železovih primesi; kem. beli fosfor; bela galica cinkov sulfat; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; metal. beli žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa belo; bela kovina zlitina bakra, kositra, svinca in antimona; min. beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; obrt. bela vezenina vezenina, narejena z belo nitjo na belo tkanino; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; rel. bela barva v bogoslužju simbol čistosti, veselja, luči; bela nedelja prva nedelja po veliki noči; šah. bela figura; bela polja; trg. bela posoda posoda iz porcelana; vet. bela črta trak kit, na katerem so priraščene trebušne mišice; ozka belkasta proga ob nosilnem robu kopita; zool. beli medved; (veliki) beli morski pes ali volk velik morski pes s krepkim sivo-belim trupom in velikimi trikotnimi zobmi, ki se prehranjuje predvsem z morskimi sesalci, Carcharodon carcharias; bela uš
dlákarica -e ž (ȃ)
nav. mn., zool., v zvezi uš dlakarica vsaka od uši, ki živi na sesalcih ter jé dlako in prhljaj: uši dlakarice ne sesajo krvi
gláven2 -vna -o prid. (ā)
nanašajoč se na glavo: glavne kosti / glavna uš / glavna ruta naglavna ruta
gvánten -tna -o prid. (ȃ)
nižje pog., v zvezi gvantna uš zajedavec na človeku, ki se zadržuje v obleki; bela uš
kršélj -a m (ẹ̑)
nar. zajedavec na močneje poraslih delih človeške kože, navadno v obraslem delu osramja; sramna uš1: imeti kršelje; nalezel se je kršeljev
krváv -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na kri
a) v roki je držal krvav nož; krvav sneg; imel je krvave dlani, roke; bolnikovo blato je bilo krvavo / otrok je ves potolčen in krvav; po obrazu je krvav; obveza je že krvava / krvav madež na obleki; srna je puščala krvavo sled / krvavi telečji zrezki / krvava klobasa krvavica / krvavi žulji / ekspr. pogledal ga je s krvavimi očmi
b) nav. ekspr.: krvavi boji; prišlo je do krvavega konca, obračuna; krvav pretep, zločin; krvave demonstracije; krvava zadušitev revolucije; krvavo dejanje; maščevanje je bilo krvavo / krvave izkušnje iz vojnih let / zavladal je krvav teror
c) ekspr.: goreti s krvavim plamenom, žarom; oblaki so bili čisto krvavi; krvava zarja
2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: krvava krivica se mu godi; krvava žalitev / to je v krvavem nasprotju / govoril je s krvavo resnobo / moral je plačevati krvave denarje
● ekspr. začel se je krvavi ples bitka, bojevanje; ekspr. potil je krvavi pot zelo se je trudil, trpel; knjiž., ekspr. jokati krvave solze zelo trpeti; ekspr. biti krvav pod kožo nagnjen k strastem, materialnim užitkom; ekspr. roke ima do komolcev krvave zakrivil je veliko smrti; veliko ljudi je pobil
♦ bot. krvavi mlečnik rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok, Chelidonium majus; etn., kot grožnja otrokom ubogaj, drugače te bo odneslo krvavo stegno; med. krvava griža griža s krvavim blatom; pravn. krvavi denarič sodna pristojbina v srednjem veku v zvezi z umorom ali ubojem; krvavo sodišče; zool. krvava uš škodljiva žuželka, pokrita z belim voščenim puhom, Eriosoma lanigerum
lázica -e ž (ȃ)
šalj. uš: tam je zelo umazano, lahko stakneš še kako lazico
nagláven1 -vna -o prid. (ā)
ki je za na glavo: naglavni nakit; pisane naglavne rute / naglavna svetilka svetilka, ki se nosi na glavi; naglavna uš
ríbji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na ribe: ribji rep; ribja koščica se mu je zataknila v grlu; ribja luska, plavut; nebo je čisto kot ribje oko / ribji samec; ribja jajčeca ikre; ribje meso / ribje jate / ribje jedi; ribja juha; ribja konzerva; ribje olje olje iz svežih jeter ribe trske / ribja hrana hrana za ribe / ribja restavracija restavracija, kjer se streže zlasti z ribjimi jedmi; ribja tržnica / papigi so dali ribjo kost apnenčasto ploščico, ki tvori ogrodje sipe; steznik z ribjimi kostmi z opornicami iz vosov vosatih kitov
● ekspr. ima ribjo kri se sploh ne razburi; ekspr. strmel je vanjo s svojimi ribjimi očmi hladnimi, brezizraznimi
♦ agr. ribji hrbet ali ribja kost oblikovanost trte, pri kateri se šparoni vežejo vodoravno na eno ali na obe strani žične opore; ribja moka krmilo iz posušenih zmletih rib in ribjih odpadkov; fot. ribje oko širokokotni objektiv, ki zajema slikovni kot 180°; gastr. ribji ragu; ribja marinada z marinado polita riba; med. ribja koža kožna bolezen s čezmernim luščenjem povrhnjice; metal. ribje oko okrogla, krhka, svetla lisa s poro ali delcem žlindre v zvaru kot varilska napaka; obl. vzorec ribja kost vzorec z diagonalno lomljenimi črtami; obrt. ribja kost okrasni vbod, s katerim se sestavita dva kosa tkanine; rib. ribji drobiž majhne, gospodarsko nepomembne vrste rib; ribji vložek v ribolovno vodo spuščene ribe za povečanje količine rib v njej; ribja steza umetno narejen prehod za ribe čez visoke vodne pregrade; ribje naselje večja skupina morskih rib iste vrste ali različnih vrst, ki živi na istem prostoru, kraju; um. ribji mehur okras v obliki ribjega mehurja, zlasti kot sestavni del gotskega krogovičja; vet. ribji hrbet nenormalno izbočena hrbtenica pri prašičih; zool. ribji mehur organ, s katerim riba uravnava dviganje ali spuščanje v vodi; ribji orel orel, ki se hrani z ribami, Pandion haliaëtus; ribja pijavka pijavka, ki se prisesa na škrge, kožo rib, Piscicola geometra; ribja trakulja široka trakulja; ribja uš
srámen1 -mna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na predel ob zunanjih spolovilih: sramne dlake
♦ anat. sramna ustnica parna kožna guba zunanjega ženskega spolovila; etn. sramni pas pri nekaterih prvotnih ljudstvih oblačilo, navadno obredno, ki pokriva spodnji del trupa; zool. sramna uš zajedavec na močneje poraslih delih človeške kože, navadno v obraslem delu osramja, Phthirus pubis
ščítast -a -o prid. (ȋ)
ki ima obliko ščita: ščitaste luske; pikapolonica s ščitastimi perutmi / ščitasta oblika
♦ anat. ščitasti hrustanec ščitu podoben hrustanec v grlu; bot. ščitasti list list, ki ima pecelj sredi listne ploskve; zool. ščitasta uš majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove; kapar
téčen -čna -o prid., téčnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki s svojo hranljivostjo hitro poteši tek: zaradi napornega dela potrebuje tečno hrano; kruh s slanino je tečna malica
2. ki se jé s tekom: govedo je našlo tečno pašo, travo; korenčkov sok naredi hrano bolj tečno
3. ekspr. ki je zaradi določene lastnosti, pogostnosti komu odveč, nezaželen: podrobni opisi delajo pripoved tečno; tečno govorjenje / tečno delo
4. ekspr., v povedni rabi ki z neprimernim vedenjem, govorjenjem povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: če ga vprašam, kam gre, mi reče, da sem tečen; otrok je tečen, ker je lačen in zaspan / biti tečen s svojimi vprašanji
5. ekspr. ki si z vztrajnimi, nepopustljivimi prošnjami, zahtevami prizadeva za kaj: tečen nadzornik; prodajalec je tečni stranki zamenjal čevlje; bodi malo tečen, pa ti bodo ustregli; tečen kot podrepna muha, stenica, uš / komarji so tečni
ujédati -am nedov. (ẹ́)
1. ekspr. prizadevati si z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga: že ves večer me ujeda; ujedati koga pred drugimi / z besedami ujedati koga
2. star. pikati: ujedale so jih bolhe, stenice
3. star. objedati, uničevati: črv ujeda poljske pridelke; trtna uš ujeda vinograde
4. star. gristi, boleti: ta misel me ujeda; brezoseb. ujedalo jih je, da jim je ušel / žalost mu ujeda srce
● star. dim ujeda ščemi, peče v oči; zastar. sovražniki sami sebe ujedajo slabijo, uničujejo; star. ujeda ga po trebuhu ima krčevite bolečine v trebuhu
úš -í ž (ȗ)
1. majhen zajedavec z zelo sploščenim telesom in brez kril, ki živi na sesalcih in ptičih: uši grizejo; dobiti, imeti uši; obirati, odpravljati, uničevati uši; denarja ima kot berač, cigan uši zelo veliko; fant jé kot uš ima velik tek / naglavna uš / listne uši zajedavske žuželke, ki sesajo rastlinske sokove
● ekspr. uši so jih nosile, ne noge zelo so bili ušivi; ekspr. saj ga bodo uši pojedle zelo ušiv je; star. pri tej hiši so večkrat pasli uši imeli uši; ekspr. sedel je v zaporu in redil uši imel
♦ zool. bela uš zajedavec na človeku, ki se zadržuje v obleki, Pediculus humanus; krvava, ščitasta uš; prave uši ki pijejo, sesajo kri sesalcev skozi kožo, Siphunculata; ribja uš zajedavski rakec na koži rib, ki sesa kri, Argulus foliaceus; sramna uš zajedavec na močneje poraslih delih človeške kože, navadno v obraslem delu osramja, Phthirus pubis
2. nizko malovreden, izkoriščevalski človek: ta uš nas že ne bo goljufala; pusti to pisarniško uš pri miru / kot psovka tiho, uš ušiva
ušív -a -o prid. (ī í)
1. ki ima uši: otrok je že spet ušiv; ušiv potepuh / razkuževati ušivo perilo
2. ekspr. nepomemben, malovreden: brali so njegove ušive pesmi; za ušivo plačilo so garali v jami / kot psovka kaj boš ti, uš ušiva
úška -e ž (ȗ)
ekspr. manjšalnica od uš: kaj se praskaš, ali imaš uške

Sprotni slovar slovenskega jezika

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

picájzelj, picájzel samostalnik moškega spola

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

anžuvinski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
anžuvinska anžuvinsko pridevnik
IZGOVOR: [anžuvínski]

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bélša -e [u̯š] ž (ẹ̑) pokr. zah. (belkasta) krava
Bokálce -álc [u̯c] ž mn., zem. i. (ȃ) |grad pri Ljubljani|: na ~ah
bokálški -a -o [u̯š] (ȃ)
bolščáti -ím [u̯š] nedov. bôlšči -íte, -èč -éča; bôlščal -ála, bôlščat, -án -ána; bolščánje; (bôlščat) (á í) ~ izpod čela; bolščati v koga/kaj ~ ~ soseda, strop
bolščàv -áva -o [u̯š]; bolj ~ (ȁ á á) ~ pogled
bolščávost -i [u̯š] ž, pojm. (á)
bolščèč -éča -e [u̯š]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) ~e oči
bolščéči -a -e [u̯š] (ẹ́) ~ bolnik
bôlšjak -a [u̯š] m (ȏ) |iztrebek|
bôlšji -a -e [u̯š] (ȏ) ~ pik; ~ trg |trg rabljenih, cenenih stvari|
bregúše -úš ž mn. (ú ȗ) pokr. (široke platnene) hlače
Dôlsko -ega [u̯s] in Dólsko -ega s, zem. i. (ȏ; ọ̑) v ~em
dôlski -a -o [u̯s] in dólski -a -o in dôlški -a -o [u̯š] in dólški -a -o (ȏ; ọ̑; ȏ; ọ̑)
Dôlščan -a [u̯š] in Dólščan -a m, preb. i. (ȏ; ọ̑)
Dôlščanka -e [u̯š] in Dólščanka -e ž, preb. i. (ȏ; ọ̑)
dôlž [u̯š] (ọ̑) star., v zvezi meriti v dolž v dolžino, po dolgem
Gólac -lca [u̯c] m z -em zem. i. (ọ́) na in v ~u
gólški -a -o [u̯š] (ọ́)
Gólčan -a in Golčàn -ána in Golčán -a [u̯č] m, preb. i. (ọ́; ȁ á; ȃ)
Gólčanka -e [u̯č] ž, preb. i. (ọ́)
gôlša -e [u̯š] ž (ó) imeti ~o; nojeva ~a
gôlšar -ja [u̯š] m z -em živ. (ȏ) sivi ~ |golob|; člov., poud. ~i med drugimi bolniki |golšavci|
gôlšarica -e [u̯š] ž, člov. (ȏ) poud. |golšavka|; nečlov. |riba|
gôlšarjev -a -o [u̯š] (ȏ)
gôlšaričin -a -o [u̯š] (ȏ)
gôlšast -a -o [u̯š] (ó)
gôlšav -a -o [u̯š] (ó)
gôlšavost -i [u̯š] ž, pojm. (ó)
gôlšavec -vca [u̯š] m z -em člov. (ó)
gôlšavka -e [u̯š] ž, člov. (ó)
gôlšavčev -a -o [u̯š] (ó)
golšavína -e [u̯š] ž, snov. (í) |tkivo|
gôlšec -šca [u̯š] m z -em (ȏ) |rastlina|
gôlšen -šna -o [u̯š] (ó; ȏ)
gôlšni -a -o [u̯š] (ó; ȏ) ~o tkivo
gôlšnica -e [u̯š] ž (ó; ȏ) zastar. |žleza|
Gorjúše -úš ž mn., zem. i. (ȗ)
gorjúški -a -o (ȗ)
Gorjúšan -a m, preb. i. (ȗ)
Gorjúšanka -e ž, preb. i. (ȗ)
gvánten -tna -o (ȃ) neknj. ljud.
gvántni -a -o (ȃ) ~a uš bela uš
jélša -e [u̯š] ž (ẹ́) |drevo, grm|
Jelšáne -án [u̯š] ž mn., zem. i. (á ȃ) v ~ah
jelšánski -a -o in jelšévski -a -o [u̯š] (ȃ; ẹ̑)
Jelšánec -nca in Jelšévec -vca [u̯š] m z -em preb. i. (ȃ; ẹ̑)
Jelšánka -e [u̯š] ž, preb. i. (ȃ)
Jelšánčev -a -o [u̯š] (ȃ)
jélšev -a -o [u̯š] (ẹ́) ~ les
jélševec -vca [u̯š] m z -em živ. (ẹ́) |rak|
jelševína -e in jélševina -e [u̯š] ž, snov. (í; ẹ́) krhka ~; skup. z ~o porasel breg
jélševje -a [u̯š] s, skup. (ẹ́) |drevje, grmovje|
lísten -tna -o (ȋ)
lístni -a -o (ȋ) ~a uš
nagláven1 -vna -o (á; ȃ)
naglávni -a -o (á; ȃ) ~a ruta; ~a uš
Podmélec -lca [u̯c] m s -em zem. i. (ẹ̑) v ~u
podmélški -a -o [u̯š] (ẹ̑)
Podmélčan -a [u̯č] m, preb. i. (ẹ̑)
Podmélčanka -e [u̯č] ž, preb. i. (ẹ̑)
podôlž [u̯š] nač. prisl. (ȏ) neobč. po dolgem
pôlh -a [u̯h] m živ. (ó; ȏ ó) loviti ~e; poud. Spi kot ~ |trdno|
polšíca -e [u̯š] ž (í)
pôlšina -e in polšína -e [u̯š] ž (ó; ȏ; í) redk.: polšja luknja; polšja past
polšína -e [u̯š] ž, snov. (í) kučma iz ~e; jesti ~o |meso|
pôlšji -a -e [u̯š] (ó; ȏ) ~a kožica
pôlškórenj -nja [u̯š] m s -em (ȏọ̑) obuti ~e
Pôlšnik -a [u̯š] m, zem. i. (ó; ȏ) na ~u
pôlšniški -a -o [u̯š] (ó; ȏ)
Pôlšničan -a [u̯š] m, preb. i. (ó; ȏ)
Pôlšničanka -e [u̯š] ž, preb. i. (ó; ȏ)
Sélca Sélc [u̯c] s mn., zem. i. (ẹ́ ẹ̑) v ~ih
sélški -a -o [u̯š] (ẹ́)
Selčàn -ána in Selčán -a [u̯č] m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Selčánka -e [u̯č] ž, preb. i. (ȃ)
Sélška dolína -e -e [u̯š] ž, zem. i. (ẹ́ í) v ~i ~i
selškodolínski -a -o in sélški -a -o [u̯š] (ȋ; ẹ́)
Sélčan -a [u̯č] m, preb. i. (ẹ́)
Sélčanka -e [u̯č] ž, preb. i. (ẹ́)
Sélška Sóra -e -e [u̯š] ž, zem. i. (ẹ́ ọ̑) |slovenska reka|
tôlšča -e [u̯š] ž, snov. (ó) meriti ~o v mleku; zajčja ~ mast
tolščák -a [u̯š] m, člov. (á) neobč. debeluh; živ. pingvin
tôlščen -čna -o [u̯š] (ȏ) neobč. maščoben
tôlščni -a -o [u̯š] (ȏ) ~o tkivo
tolščénka -e [u̯š] ž (ẹ́; ẹ̑) |plavut|
úš -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȗ ȋ) obirati ~i; naglavna ~; člov., nizk. |malovreden človek|
..úš m. prip. obr. (ú) ʻnosilnik lastnostiʼ belúš, repúš
úška -e ž (ȗ) manjš.; šalj. |uš|
vzdôlž1 [u̯š] nač. prisl. (ȏ) hoditi ~ ob meji; ležati ~ in počez
vzdôlž2 [u̯š] nepravi predl. z rod. (ȏ) ~ reke rastejo topoli; patruljirati ~ meje
zabolščáti -ím tudi zabolščáti se -ím se [u̯š] dov. zabolščánje; drugo gl. bolščati (á í; á í) ~ (se) predse; zabolščati (se) v koga/kaj Vsi so (se) zabolščali v prišleka

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024

úš -í ž
majhen zajedavec z zelo sploščenim telesom in brez kril, ki živi na sesalcih in ptičihpojmovnik
SINONIMI:
šalj. lazica, ekspr. uška
GLEJ ŠE SINONIM: ničvrednež
GLEJ ŠE: dlakar, kapar

Slovar slovenskih frazemov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga], bíti od múh, bíti póln múh, bíti tàm, kjer ni múh, bíti [vsèh] múh póln, cépati kot múhe, délati iz múhe slóna, dobíti kóga na múho, iméti na múhi kóga/kàj, íti na kóga/kàj kot múhe na méd, jemáti kóga na múho, kdó/kàj ni on múh, kot múha v móčniku, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, módna múha, múha enodnévnica, napráviti iz múhe slóna, naredíti iz múhe kônja, naredíti iz múhe slóna, ne bíti od múh, pádati kot múhe, pásti na kàj kot múha na méd, pijàn kot múha, podrépna múha, príti kómu na múho, síten kot [podrépna] múha, tího, da bi slíšal múho letéti, ubíti dvé múhi na èn máh, umírati kot múhe, vzéti kóga na múho, znájti se na múhi [kóga]
úš Frazemi s sestavino úš:
kot beráč uší

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

kȃpar -ja m
mušíca1 -e ž
picájzelj -na in -zlja m
steníca1 -e ž
ȗš ušȋ ž
ušīv – glej ȗš
ušȋvec – glej ȗš
ušȋvka – glej ȗš

NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

lotriš

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

lebę́dən, -dna, adj. Melden-: lebȇdna uš, die Meldenlaus, Cig.
ùš, ušȋ, f. die Laus; die Kopflaus (pediculus capitis); uši iskati, lausen; to se pravi uši biti = das ist eine undankbare Arbeit, Svet. (Rok.); bela uš, die Kleiderlaus (pediculus vestimenti), Erj. (Ž.); trtna uš, die Reblaus (phylloxera vastatrix), Erj. (Ž.), nk.; listna u., die Blattlaus, Cig., Jan.; — ȗš, Cv.
ȗšca, f. dem. uš; das Läuschen.
ušíca, f. dem. uš; das Läuschen, C., Lašče-Erj. (Torb.); — šipkova u., die Rosenblattlaus (aphis rosae), Erj. (Ž.); vinogradska u., = trtna uš, Erj. (Ž.).
ȗška,** f. dem. uš; das Läuschen, Cig., Jan.
zę̑łən, -łna, adj. Pflanzen-: zelna bolha, der Pflanzenfloh, Cig.; — krautartig, Cig.; — Kohl-, Kopfkohl-: zelna salata, der Krautsalat, Cig.; zelna uš, die Kohlblattlaus, Cig.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bergjùše -ùš ž mn. breguše: kak nemske bergyuse (kranjszke plundre) KOJ (1914)
tr̀stnavǘš -i ž trtna uš: To je po iméni trsztnavüs AI 1875, kaz. br. 8
vǘš -i ž uš: Tetü; vüss KOJ 1833, 175; Esi se sliši vüš AI 1878, 35

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

belka [bẹ̑u̯ka] samostalnik ženskega spola

žival uš, LATINSKO: Pediculus

kršelo [kršélo] samostalnik srednjega spola

sramna uš, LATINSKO: Phthirius pubis

penklja [pénkljanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

navadno množina žival trtna uš, LATINSKO: Daktulosphaira vitifoliae

tekut [tekȗt] samostalnik moškega spola

perutninska uš

uš [ȕš ušȋ] samostalnik ženskega spola

žival uš, LATINSKO: Pediculus ( LATINSKO: humanus)

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

kloš samostalnik moškega spola

ovčja uš

GLEJ: klošč

klošč (kloš) samostalnik moškega spola

ovčja uš

vš samostalnik ženskega spola

GLEJ: uš

vuš samostalnik ženskega spola

GLEJ: uš

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

uš -i ž uš: Herodesha vshy im. mn. shiviga ſo bile ſnedle (IV, 395) ǀ poshle vshy tož. mn. zhes ludy, inu shivino (IV, 188)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

uš (vuš) sam. ž ♦ P: 5 (TPs 1566, TC 1575, BH 1584, MD 1592, MTh 1603); (vš/vuš/uš) sam. ž ♦ P: 1 (DB 1578); (uš/vuš) sam. ž ♦ P: 1 (DB 1584); sam. ž ♦ P: 1 (TPo 1595)
vši [im. mn.] gl. uš ♦ P: 1 (DB 1578)
vuš gl. uš ♦ P: 5 (TPs 1566, TC 1575, DB 1578, DB 1584, BH 1584)
vuš gl. uš itd. ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Čebelarski terminološki slovar

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čebélja úš -e uší ž
kŕpelj -plja m
lístna úš -e uší ž
lístna ušíca -e -e ž
lúbna ušíca -e -e ž
úš uší ž

Kostelski slovar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

lazica ► ˈlazėca -e ž
uš ► ˈvüːš ˈvišiː ž
vuš gl. uš

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

Pridevnik, tvorjen iz imena »Leskovac«

V Sloveniji se je v kulinariki (še posebej v lokalih s t.i. balkansko kulinariko) in v živilskih trgovinah na žalost močno uveljavilo – po mojem mnenju – napačno poimenovanje za izdelke oz. hrano iz mletega mesa, ki izvira z območja srbskega mesta Leskovac. Prosim za strokovno mnenje oz. ustrezno slovensko rešitev. Hvala in lep dan!

Število zadetkov: 116