abdúkcija -e ž (ú) med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
abreviatúra -e ž (ȗ) redko kratica, okrajšava: ne uporabljajte abreviatur, ampak besede izpisujte
♦ biblio. beseda, skrajšana z grafičnim nakazovanjem izpuščenih črk; muz. ustaljen znak za skrajšan notni zapis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
abrúpten -tna -o prid. (ȗ) knjiž. ki je brez zveze, odtrgan: članek dela vtis, ko da je sestavljen iz abruptnih notic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
absolúcija -e ž (ú) rel. odpuščenje grehov ali cerkvenih kazni; odveza: dati, dobiti absolucijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
absolúten -tna -o prid. (ȗ) - 1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
- 2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
- 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila neglede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova
absolútno prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba
// ekspr. poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
absolútnost -i ž (ȗ) knjiž. lastnost absolutnega: absolutnost in relativnost gibanja;
zanikati načelo absolutnosti / absolutnost in kategoričnost tega vladarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
absolútum in absolút -a m (ȗ) knjiž. kar je absolutno: človek kot absolutum postaja gospodar narave
♦ filoz. brezpogojni, prvi in zadnji vzrok vsega, kar je
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
abstrúzen -zna -o prid. (ȗ) knjiž. težko razumljiv, nejasen: abstruzen predlog;
abstruzna domislica;
abstruzno izražanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
abstrúznost -i ž (ȗ) knjiž. lastnost abstruznega: abstruznost trditve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
absúrd -a m (ȗ) kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd;
privesti do absurda;
voditi v absurd;
očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze
♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
absúrden -dna -o prid. (ȗ) ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok;
absurdna meja;
absurdna trditev;
tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjetenabsúrdno prisl.: absurdno groteskni ton drame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
absúrdnost -i ž (ȗ) lastnost, značilnost absurdnega: zavedal se je absurdnosti svojega početja;
prikazati absurdnost vojne // redko absurd: privesti stvar do absurdnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
abúzus -a m (ȗ) knjiž. zloraba: abuzus položaja // čezmerno uživanje: abuzus alkohola, nikotina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
adjúnkt -a m (ȗ) nekdaj pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu, pristav: gozdarski, sodni adjunkt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
adjutantúra -e ž (ȗ) v nekaterih državah adjutantski urad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
adjútum -a m (ȗ) nekdaj plača za uslužbenca v začasnem službenem razmerju: adjutum v znesku 300 goldinarjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
administratúra -e ž (ȗ) rel., v zvezi apostolska administratura škofija ali škofiji podobna upravna enota, ki zaradi posebnih vzrokov nima rednega škofa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
adút -a m (ȗ) - 1. igr. klicana barva pri kvartanju, ki jemlje: na mizo je vrgel adut in zmagal
- 2. ekspr. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: te besede so bile njen zadnji adut; imam v rokah še močen adut; držati, imeti vse adute v rokah / ta igralec je glavni adut moštva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
adútinja -e ž, člov. (ȗ) ženska, zlasti športnica, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine; adutka: domača adutinja; glavna adutinja; Dekleta so boje pripeljala do polfinala, kjer se bijeta dvoboja dveh domačih adutinj proti dvema izzivalkama E (↑)adút
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
adútka -e ž, člov. (ȗ) ženska, zlasti športnica, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine; adutinja: glavna adutka; velika slalomska adutka; Za vidnejši rezultat ima reprezentanca adutko med mladinkami E (↑)adút
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
advokatúra -e ž (ȗ) javna služba dajanja pravne pomoči, odvetništvo: posvetiti se advokaturi;
prositi za advokaturo / odpreti advokaturo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
áeroklúb in aêroklúb -a m (ȃ-ȗ; ȇ-ȗ) klub letalcev amaterjev ali ljubiteljev letalstva: biti član aerokluba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
agentúra -e ž (ȗ) - 1. raba peša podjetje, ki opravlja posredniške posle; agencija: imeli so agenturo in špedicijo; ladijska agentura
// opravljanje agentskih poslov: trgovska agentura mu dobro nese; zavarovalna agentura - 2. redko obveščevalni, poročevalski urad: časopisna agentura
- 3. slabš. tajno poizvedovalno in obveščevalno delovanje: oblast ne bo dopustila tuje agenture v državi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
agrikultúra -e ž (ȗ) kmetijstvo, poljedelstvo: moderna, visoko razvita agrikultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
agrikultúren -rna -o (ȗ) pridevnik od agrikultura; kmetijski, poljedelski: agrikulturna proizvodnja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
agrúmi -ov m mn. (ȗ) južno sadje kiselkastega okusa: uvažamo agrume: pomaranče, mandarine, limone
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
airbus -a [êrbús] m (ȇ-ȗ) veliko potniško letalo zahodnoevropskih tovarn, združenih v Airbus Industry: leteti z airbusom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
à jour [ažúr] prisl. (ȗ) pog. brez zaostanka v dnevnem delu; na tekočem: v našem oddelku smo vedno à jour
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
akotúdi vez. (ȗ) zastar. čeprav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
akupresúra -e ž (ȗ) med. zdravljenje bolezni s pritiskanjem na določene dele telesa: akupunktura in akupresura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
akupresúrni -a -o prid. (ȗ) ki je v zvezi z akupresuro: akupresurna točka; Z akupresurno masažo določenih točk na dlaneh ali stopalih lahko prek refleksnih poti vplivamo na delovanje notranjih organov E (↑)akupresúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
akupunktúra -e ž (ȗ) med. ugotavljanje in zdravljenje bolezni z zabadanjem igle v telo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
akupunktúrni -a -o prid. (ȗ) ki je v zvezi z akupunkturo: akupunkturna igla; akupunkturna masaža; akupunkturno zdravljenje; Hongkonški zdravnik je vodilni strokovnjak za akupunkturo jezika in prvi, ki je narisal zemljevid akupunkturnih točk na jeziku E (↑)akupunktúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
akústičen -čna -o prid. (ú) - 1. nanašajoč se na akustiko, zvočen: akustični pojavi; akustični signal, učinek; podjetje za toplotne, hladilne in akustične izolacije / akustičen prostor; dvorana je akustična v njej se dobro sliši
♦ les. akustični les les, ki duši ali krepi zvok - 2. nanašajoč se na sluh, slušen: akustična prevara / akustični tip človeka tip človeka, ki si najbolje zapomni to, kar sliši
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
akústičniSSKJ -a -o prid. (ú) ki je v zvezi s proizvajanjem zvoka na naraven način, brez elektronskega ojačenja: akustični instrument; akustična kitara; akustično glasbilo; Tradicionalna klasična, akustična glasba je romantični privilegij preteklega časa, elektronska glasba pa je sedanjost E (↑)akústika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
akústičnost -i ž (ú) lastnost, značilnost akustičnega: akustičnost dvorane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
akústik -a m (ú) strokovnjak za akustiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
akústika -e ž (ú) - 1. fiz. nauk o zvoku: glasbena, medicinska akustika; strokovnjak za akustiko
- 2. lastnost, značilnost prostora, da se v njem (dobro) sliši: dvorana ima dobro akustiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
akút -a m (ȗ) lingv. grafično znamenje za dolgi naglašeni samoglasnik ali za rastočo intonacijo, ostrivec: zaznamovati z akutom // rastoča intonacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
akúten -tna -o prid., akútnejši (ȗ) - 1. ki ga je treba rešiti, pereč: akutni problemi; akutna kriza; akutno vprašanje
- 2. med. ki se hitro razvija: akutni revmatizem; kronične in akutne bolezni; akutno vnetje slepiča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
akútnost -i ž (ȗ) lastnost, značilnost akutnega: akutnost problema / akutnost bolezni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
akvadúkt -a m (ȗ) grad. mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli, strug: še danes stojijo ostanki rimskih akvaduktov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ákvakultúra -e ž (ȃ-ȗ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vodnih organizmov: strokovnjak za akvakulturo; V pripravi je novi zakon o pomorskem ribištvu in novi zakon o sladkovodnem ribištvu, ki bosta urejala tudi akvakulturo oziroma ribogojstvo E ← nem. Aquakultur iz lat. aqua 'voda' + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
akvalúnga -e ž (ȗ) priprava na stisnjen zrak, ki omogoča dihanje pod vodo in jo nosi potapljač s seboj: skupina potapljačev je bila opremljena s potapljaškimi oblekami in akvalungami;
potapljati se z akvalungo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
akvedúkt -a m (ȗ) grad. akvadukt: iz megle so štrleli loki akvedukta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
albúmen -a m (ú) med. beljakovina: albumen v seču
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
alelúja -e ž (ȗ) rel. obredni enobesedni velikonočni spev: zapeti alelujo;
radostna aleluja
● knjiž. voščiti veselo alelujo veliko noč
♦ etn. jed iz posušenih repnih olupkov, ki se jé na veliko noč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
alelúja medm. (ȗ) rel. izraža veselje, hvalo Bogu: Gospod je vstal, aleluja;
sam.: vriskajoč pojejo svoj aleluja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
all inclusive -- -- cit. [ól inklúziu̯] v prid. rabi (ọ̑, ȗ) ki vključuje v ceno še dodatne storitve, dodatno hrano, pijačo: all inclusive ponudba in ponudba all inclusive; Turčija in Tunizija sta privlačni zaradi ugodnih all inclusive programov, grški otoki pa zaradi zanimive zgodovine in utripa E ← agl. all-inclusive iz all 'vse' + (↑)inkluzívno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
altokúmulus -a m, mn. altokúmuli tudi altokúmulusi (ȗ) meteor. oblak v obliki manjših kopic v višini od 2 do 7 km, ovčice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
alú neskl. pril. (ȗ) teh. aluminijast: mesne jedi, zavite v alu folije / alu pekač
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
alúmosilikát -a m (ȗ-ȃ) kem. sol aluminijevega in silicijevega oksida s kovino: kalcijev, natrijev, železov alumosilikat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
alúvij -a m (ú) geol. mlajša, sedanja doba kvartarja; holocen: dolinske ježe so iz aluvija // naplavine iz te dobe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ampêrsekúnda in ampêre-sekúnda -e [-ers-] ž (ȇ-ȗ) fiz. enota za merjenje elektrine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
amplitúda -e ž (ȗ) - 1. fiz. največja vrednost nihajoče fizikalne količine: amplituda električne napetosti; amplituda nihanja; amplituda odmika nihala
- 2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo vrednostjo, mero česa: temperaturna amplituda; amplituda bibavice; pren. čustvena amplituda; široka amplituda umetnikovih interesov
♦ biol. ekološka amplituda obseg, v katerem se živo bitje zmore prilagajati različnemu okolju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
amplitúden -dna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na amplitudo: amplitudni kot;
amplitudna modulacija modulacija, pri kateri se spreminja amplituda nihanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ampúla -e ž (ȗ) neprodušno zaprta steklenička, navadno z zdravilom za vbrizganje: steklena ampula;
odbiti vrh ampule / ampula seruma
♦ anat. razširjeni del cevastega organa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
àmúzičen -čna -o prid. (ȁ-ú) ki je brez čuta, smisla za umetnost: amuzično občinstvo umetnika ne razume;
estetsko amuzičen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
àmúzičnost -i ž (ȁ-ú) lastnost amuzičnega človeka: kritikova amuzičnost;
amuzičnost v pojmovanju filmske umetnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
anakolút -a m (ȗ) lingv., lit. nepovezanost, neskladnost v stavčni zvezi, včasih namerna: tak stavek je primer anakoluta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
anakrúza -e ž (ȗ) lit. nepoudarjeni zlog pred prvo stopico v verzu: troheji z anakruzo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
andalúški -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Andaluzijce ali Andaluzijo: andaluško narečje / andaluški konj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
angúrija -e ž (ú) nar. zahodno lubenica: zeleni olupki angurij / z angurijami zasajena njiva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ántikorupcíjski -a -o in ántikorúpcijski -a -o prid. (ȃ-ȋ; ȃ-ú) ki je proti korupciji; protikorupcijski: antikorupcijski urad; antikorupcijski zakon; antikorupcijska politika; Korupcija je največje zlo družbe in če bi pristali na to, da zmanjšujemo pritisk, antikorupcijski pritisk, potem bi seveda ravnali zelo slabo E (↑)anti... + (↑)korupcíjski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ántikultúra -e ž (ȃ-ȗ) kultura, nasprotna prevladujoči kulturi v določeni družbi; protikultura: Zlasti v San Franciscu in New Yorku se je razvila antikultura, ki je hrepenela po drugačni, mirni skupnosti E (↑)anti... + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ántikultúren -rna -o prid. (ȃ-ȗ) ki je proti kulturi: antikulturne tendence
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
aparatúra -e ž (ȗ) sestav več aparatov, ki tvori funkcionalno celoto: montirati, namestiti aparaturo;
klinika je opremljena s sodobno aparaturo;
filmska, tonska aparatura;
aparatura za vremensko službo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
apertúra -e ž (ȗ) fiz. velikost, premer odprtine pri optični napravi: apertura objektiva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
apostolováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. učiti, širiti krščanstvo: Ciril in Metod sta apostolovala med Slovani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
apretúra -e ž (ȗ) - 1. teh. dokončna obdelava materiala za lepši videz, boljšo kakovost: apretura lesa, tekstilij, usnja; obrat za apreturo / svilena apretura ki da blagu lesk, kot ga ima svila
// sredstvo za apretiranje: pri pranju apretura rada popusti; apretura proti mečkanju; platno brez apreture - 2. tovarniški obrat za apretiranje: obratovodja apreture
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
apretúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na apreturo: apreturna sredstva / apreturni oddelek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
àrdún medm. (ȁ-ȗ) pog. izraža podkrepitev trditve: dobro smo jih, ardun;
ardun! se je čudil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
àrdúš medm. (ȁ-ū) pog. izraža močno podkrepitev trditve: arduš, sem se ustrašil;
to je gorelo, arduš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
arhitektúra -e ž (ȗ) - 1. umetnost oblikovanja prostora, stavbarstvo: arhitektura, kiparstvo in slikarstvo so tesno povezane likovne discipline
// veda o tem: predava arhitekturo / pog. vpisal se je na arhitekturo ljubljanske univerze oddelek za to vedo - 2. kompleks arhitekturnih stavb, objektov z značilnostmi določene dobe: ljubljanska baročna arhitektura; antična, egipčanska arhitektura / funkcionalna arhitektura; notranja, vaška, vrtna arhitektura / arhitektura v kamnu stavba, objekt
- 3. umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: lepa arhitektura stavbe; arhitektura dramskega dela, skladbe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
arhitektúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na arhitekturo: arhitekturni prostor;
arhitekturna umetnost / arhitekturni objekt; arhitekturna kompozicija, plastika / arhitekturni koncept stavbearhitektúrno prisl.: arhitekturno zanimiva gradnja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
arhitektúrniSSKJ -a -o prid. (ȗ) arhitektúrna krájina -e -e in krajína -e ž (ȗ, ā; í)
kraj, pokrajina s svojimi (tradicionalnimi) arhitekturnimi značilnostmi: arhitekturna krajina mesta; Skupaj s strokovnjaki z različnih področij je deset let opravljal raziskavo o slovenski arhitekturni krajini
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
arkatúra -e ž (ȗ) um. slepi arkadni loki na polstebrih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
arkebúza -e ž (ȗ) nekdaj puška z zelo dolgo cevjo: zadel ga je strel iz arkebuze
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
armatúra -e ž (ȗ) - 1. teh. zunanji deli vodovodnih, plinskih, parnih, ogrevalnih naprav: zamenjati armature v stanovanju; sanitarna, vodovodna armatura; armatura parnega kotla; tovarna armatur / gasilske cevi z armaturami
♦ elektr. kabelska armatura zunanji zaščitni sloji kabelskega plašča - 2. grad. v gradbene materiale vstavljeni vložki, ki povečujejo nosilnost: ojačiti z armaturo; jeklena, lesena, štukaturna armatura; armatura za balkonsko ploščo; prerez armature
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
armatúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na armaturo: izdelovati armaturne dele / armaturna plošča plošča, na kateri so pregledno vgrajeni instrumenti za nadzorovanje delovanja stroja // računati in risati armaturni načrt; armaturna palica, zanka; armaturno železo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
aromúnski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Aromune: aromunski jezik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
atribúcija -e ž (ú) nav. mn., jur. pristojnost, kompetenca: odločali so v mejah svojih atribucij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
atribút -a m (ȗ) - 1. značilen spremni pojav: gledališče, glasba, muzeji so atributi mesta; idejna borba z vsemi svojimi atributi, gospodarskimi, političnimi in družbenimi
// oznaka, vzdevek: lastiti si atribut izvirnosti; prisvajati si atribute božanstva - 2. za osebo ali stvar značilen predmet: pisan cekar je folklorni atribut; mučeniški, svetniški atributi; žezlo je atribut oblasti
♦ filoz. bistvena, neodtujljiva lastnost predmeta ali pojava; lingv. prilastek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
avantúra -e ž (ȗ) nenavaden, vznemirljiv doživljaj, pustolovščina: doživeti, iskati avanture;
pripovedoval je o svojih avanturah;
čudovita avantura / spuščati se v erotične avanture // nav. slabš. nevaren poskus, tvegano dejanje: izkušenj pri delu nimajo, zato naj se nikar ne spuščajo v avanture; politična avantura imperialistov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
avgúr -ja tudi ávgur -a m (ū; ȃ) pri starih Rimljanih svečenik, ki iz ptičjega leta napoveduje usodo: avgur mu je napovedal srečno bodočnost;
antični avgurji;
pren., slabš. politični avgurji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
avgúst1 -a m (ȗ) osmi mesec v letu: seja bo drugega avgusta;
to delo opravljamo v (mesecu) avgustu / (meseca) avgusta je vroče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
avgúst2 -a m (ȗ) zgod. naslov za rimske vladarje od cesarja Oktavijana naprej
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
avgústa -e ž (ȗ) zgod. naslov za ženo ali sorodnico rimskih vladarjev od cesarja Oktavijana naprej
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
avgústov -a -o prid. (ȗ) avgustovski: bil je vroč avgustov dan;
avgustovo sonce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
avgústovski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na avgust1: zrak avgustovskih noči;
članek je izšel v avgustovski številki;
žgoče avgustovsko sonce / tisto leto je bila že maja prava avgustovska vročina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ávtobusar -ja in avtobúsar -ja m, člov. (ȃ; ȗ) voznik avtobusa: Avtobusar se je trčenju poskušal izogniti E (↑)ávtobus
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ávtocenzúra -e ž (ȃ-ȗ) knjiž. kontrola samega sebe pri pisanju javnosti namenjenih del, samocenzura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ávtogúma -e ž (ȃ-ȗ) avtomobilska guma: izdelava avtogum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ávtoimúnski -a -o prid. (ȃ-ȗ) ki se nanaša na odziv imunskega sistema na sestavine lastnega telesa: avtoimunska bolezen; avtoimunska reakcija; Čeprav avtoimunske celice nastanejo, še vedno obstajajo dodatni mehanizmi, ki zavrejo imunski sistem, če začne napadati lastna tkiva in organe E po zgledu agl. autoimmune iz (↑)avto…2 + (↑)imúnski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ávtokarikatúra -e ž (ȃ-ȗ) karikatura samega sebe: narisati avtokarikaturo;
duhovita avtokarikatura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ávtotransfúzija -e in ávtotransfuzíja -e ž (ȃ-ú; á-ȋ) med. nadomeščanje izgube krvi z lastno: Pri nekaterih vnaprej predvidenih operacijah, zlasti ortopedskih, je mogoča avtotransfuzija, kar pomeni, da bolniku naprej odvzamejo kri in mu jo ob posegu vrnejo E ← nlat. autotransfusio iz (↑)avto…2 + (↑)transfuzíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
azúr -a m (ȗ) knjiž. nebesna, svetlo modra barva: azur je prehajal v akvamarin // nebo take barve: samo majhen oblaček je bil na čistem, jasnem azuru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
azúren -rna -o prid. (ȗ) knjiž. nebesno, svetlo moder: zrl je v azurno vodo;
azurno neboazúrno prisl.: azurno modro jezero
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ažúr -a m (ȗ) obrt. okras, zlasti na perilu, ki nastane, če se nekatere niti potegnejo iz tkanine, druge pa obšijejo: perilo okrasiti, zarobiti z ažurom;
prt z ažurom
♦ tekst. tkanina v vezavi, ki daje luknjičav videz; neskl. pril.: ažur stroj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ažúren1 -rna -o prid. (ȗ) adm. ki je brez zaostanka v dnevnem delu, ki je na tekočem: ažurno knjigovodstvo;
administrativno delo je bilo vedno ažurno / ažurni podatki / pog. v poročanju niso ažurniažúrno prisl.: ažurno spremljati aktualne dogodke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ažúren2 -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na ažur: ažurni rob perila / prišiti rob z ažurnim vbodom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ažúrnost -i ž (ȗ) adm. lastnost, značilnost ažurnega1: poživiti ažurnost evidence;
ažurnost v knjigovodstvu, v zbiranju statističnih podatkov / reporterska ažurnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
babúra -e ž (ȗ) slabš. grda, zoprna starejša ženska: krmežljava, skopa babura // ženska sploh: še zmeraj lazi za tisto baburo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
babúza -e ž (ū) zastar. babura: Še ne zmeni se babuza, ko pred njo obstojim in jo začnem z očmi meriti (S. Jenko)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
babyboom1 -a cit. [bêjbibúm] m (ȇ-ȗ) hiter dvig števila rojstev: Povojni babyboom je omogočil obdobje gospodarske rasti E ← agl. baby boom iz baby 'dojenček' in boom 'eksplozija, nenaden porast'babyboom2 -- v prid. rabi v zvezi babyboom generacija
ljudje, rojeni v času hitrega dviga števila rojstev, zlasti v letih po drugi svetovni vojni: Leta 2008, 2009 in 2010 na tujem štejejo za leta babyboom generacije, v teh letih se je namreč pričela upokojevati največja povojna generacija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bakúninec -nca m (ȗ) privrženec ruskega revolucionarja Bakunina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
baladúr -ja m (ȗ) nar. nadstropni hodnik ob hiši: Kras je imel zadosti arhitektonskih prvin s svojimi portali, kolonami in baladurji (B. Pahor)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bálkanžúr -a m (ȃ-ȗ) pog. zabava, na kateri se predvaja balkanska glasba: Balkanžur v Guči bo trajal rekordnih deset dni E ← agl. Balkan 'balkanski' + (↑)žur
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
balúster -tra m (ú) arhit. modeliran stebriček v ograji: kamnit baluster
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
banánaSSKJ -e ž (ȃ) torbica, pas za dokumente, denar, ki se nosi okrog pasu: Na izbiro je več vrst banan in drugih torbic E ← nem. Banane ← špan., port. banana ← zahodnoafriškobanána repúblika -- -e in banánarepúblika -e ž (ȃ, ȗ) slabš.
država, zlasti manjša, za katero so značilni nestabilno gospodarstvo, velika odvisnost od pomoči s strani tujega kapitala, neupoštevanje zakonske ureditve in visoka stopnja korupcije: Samo še v banana republiki se lahko zgodi, da se razpisni pogoji spreminjajo kar po domače
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bandúra -e ž (ȗ) ukrajinsko ljudsko glasbilo na več strun: brenkali so na bandure in kitare
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
barakúda -e ž (ȗ) zool. velika roparska morska riba, Sphyraena barracuda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bardún in bardón -a m (ȗ; ọ̑) nar. vilice, s katerimi lovijo ribe; osti: V grmu, ki je visel nad vodo, so takoj staknili štirizobati bardun na močnem, dolgem drogu (F. Godina)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
barúfa -e ž (ū) nar. primorsko prepir, zdraha: same barufe dela / iz barufe je odnesel bunke iz pretepa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
barúsa -e ž (ȗ) redko kocina: v bradi se srebrijo sive baruse // nav. mn. daljša dlaka nad gobcem živali; brk: zajčje baruse
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
barúsast -a -o prid. (ȗ) redko kocinast: barusast možakar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
baržún -a m (ȗ) knjiž. tkanina s ščetkasto površino na eni strani; žamet: prevleka iz rdečega baržuna;
mah je mehek kakor baržun / oblečena je v svilo in baržun
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
baržúnast -a -o prid. (ȗ) knjiž. žametast: baržunast telovnik;
baržunasta obleka, zavesa / baržunasti stoli // ekspr. podoben žametu: baržunast mah; njena baržunasta lica / baržunaste očibaržúnasto prisl.: baržunasto črn
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
baržúnov -a -o (ȗ) pridevnik od baržun: baržunov lesk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
básso búffo bássa búffa [baso bufo] m (ȃ-ȗ) muz. basovski glas za komične vloge: partitura za basso buffo / pooseb. nastopa znameniti basso buffo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
basúlja -e ž (ú) star. svinja za pitanje: tolsta basulja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bašibozúk -a m (ȗ) v fevdalni Turčiji vojak neregularne vojske: krdelo divjih bašibozukov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bazúka -e ž (ȗ) voj. ročno protioklopno orožje z izstrelki na raketni pogon: uničiti tank z bazuko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
begosúmen -mna -o prid. (ú ȗ) jur. osumljen želje po begu: begosumen obdolženec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
begosúmje -a s (ȗ) pravn. sum na namero po begu; begosumnost: Preiskovalni sodnik je zanj po zaslišanju odredil pripor zaradi begosumja, saj bi lahko pobegnil v tujino E (↑)bég + (↑)súm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
begosúmnost -i ž (ú) pravn. sum na namero po begu; begosumje: Ker je priporni razlog begosumnost, je malo verjetno, da bo zunajobravnavni senat, ki mora o pritožbi odločiti v 48 urah, ugodil obtoženki E (↑)begosúmen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
begún -a m (ȗ) star. kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo; begunec: beguni pred Turki / loviti vojaške begune dezerterje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
begúnček -čka m (ȗ) manjšalnica od begunec: nabiralna akcija za alžirske begunčke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
begúnec -nca m (ȗ) kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo: pognali so se za beguncem;
goriški begunci v prvi svetovni vojni / vojaški begunec dezerter // kdor se izseli v tujino iz političnih vzrokov; emigrant: politični begunec je zaprosil za azil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
begúnka -e ž (ȗ) ženska oblika od begunec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
begúnski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na begunce: begunsko taborišče / begunska vlada vlada, ki zaradi okupacije ali izgube oblasti v državi deluje v tujini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
begúnstvo -a s (ȗ) begunsko življenje: skusiti bridkost begunstva / živeti v begunstvu v emigraciji // vojaško begunstvo dezerterstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bélcebub in belcebúb -a m (ẹ̑; ȗ) rel. poglavar hudobnih duhov: gladiti pot belcebubu
● bibl. izganjati hudiča z belcebubom preganjati manjše zlo z večjim
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
belogrúd -a -o prid. (ȗ ū) pesn. ki ima bele grudi: belogrudo dekle / belogrudi labodi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
belorún -a -o prid. (ȗ ū) knjiž. ki ima belo runo, dlako: beloruna ovca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
belorúščina -e ž (ȗ) jezik Belorusov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
beloúška -e ž (ȗ) nestrupena kača z belo pego za ušesi: ubiti belouško
♦ zool. progasta belouška
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
belúga -e ž (ú) zool. zelo velika riba, ki živi zlasti v Črnem in Kaspijskem morju, Huso huso: kaviar iz iker beluge
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
belúh -a m (ū) slabš., redko kdor ima belo, svetlo polt: saj nisem kak mestni beluh / beluhi zatirajo nas črnce ljudje bele rase
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
belúha -e ž (ū) nar. koroško bela kokoš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
belúš -a m (ú) sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni mesnati poganjek: jesti beluše;
štajerski beluš;
beluši v solati;
nasad belušev
♦ bot. ostrolistni beluš zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi, Asparagus acutifolius; Sprengerjev beluš sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, Asparagus sprengeri
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
belúšev -a -o (ú) pridevnik od beluš: beluševi vršički, dušeni na maslu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bermúda neskl. pril. (ȗ) obl., v zvezi bermuda hlače kratke, skoraj dokolenske hlače: obleči bermuda hlače
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bermúde -múd ž mn. (ȗ) kratke, skoraj dokolenske hlače; bermuda hlačeSSKJ, bermudkeSSKJ: V kampusih nekaterih elitnih univerz je bilo nekdaj oblačenje resno, danes pa je bolj sproščeno, čeprav pisanih bermud in lisastih poletnih srajc vendarle ne bi sprejeli brez rahlega presenečenja E prenarejeno iz agl. Bermuda shorts, prvotno 'oblačilo, ki ga nosijo britanski vojaki na Bermudih', po otočju Bermuda 'Bermudi' in shorts 'kratke hlače'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bermúdke bermúdk ž mn. (ȗ) žarg. kratke, skoraj dokolenske hlače; bermuda hlače: obleči bermudke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bermúdski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na otočje Bermudi: bermudski prebivalci
● bermudski trikotnik področje Atlantskega oceana med Bermudi, Portorikom in Florido
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
besedováti -újem tudi besédovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑) knjiž. pogovarjati se: stari so besedovali o vojni;
dolgo v noč so besedovali o umetnosti / ekspr. ni da bi dosti besedoval o tem / star. sam s seboj beseduje govori // redko govoričiti: Besedovala sta, da so se zvezde tresle, ali besede niso obrodile niti piškavega sadu (I. Cankar)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
besedún -a m (ȗ) slabš. kdor dosti in vsebinsko prazno govori: ne poslušaj teh besedunov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bíbliobús -a m (ȋ-ȗ) posebej urejen avtobus s knjižnico, namenjeno izposojanju: v vas je pripeljal bibliobus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bíokrùh -krúha in bío krùh -- krúha [bijokruh] m (ȋ-ȕ ȋ-ú) kruh iz biološko pridelane moke: Nekateri pač ne maramo rjavega sladkorja in biokruha E ↑bío… + (↑)krùh
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bistroúmen -mna -o prid., bistroúmnejši (ú ū) ki je bistrega uma: bil je sloveč in bistroumen mož;
bistroumen učenec / prepričal ga je na najbistroumnejši način; bistroumna opombabistroúmno prisl.: vprašanje so zelo bistroumno rešili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bistroúmiti -im nedov. (ū ȗ) knjiž., ekspr. brezuspešno si prizadevati govoriti bistroumno: bistroumil je o nekaki obči človečnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bistroúmje -a s (ȗ) knjiž. bistroumnost: za to ni treba posebnega bistroumja;
s svojim bistroumjem je našel pravo rešitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bistroúmnež -a m (ȗ) ekspr. bistroumen človek: nikdar ni veljal za posebnega bistroumneža
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bistroúmnica -e ž (ȗ) bistroumna ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bistroúmnost -i ž (ú) sposobnost hitrega in pravilnega mišljenja: prirojena duhovitost in bistroumnost;
znan je bil po svoji bistroumnosti / s pravo žensko bistroumnostjo je dojela, za kaj gre
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bitúmen -a tudi -mna m (ú) zmes naravnih ali industrijsko pridobljenih ogljikovodikovih spojin: pri gradnji cestišč uporabljajo bitumen;
obliti zid z bitumenom / naravni bitumen zemeljska smola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bitúmenski -a -o [tudi mən] prid. (ú) nanašajoč se na bitumen: bitumenska izolacija, masa;
bitumenski premaz / bitumenski izdelki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
blagočúten -tna -o prid. (ū) zastar. ki je blagih čustev: izobražen in blagočuten mož
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
blagočútje -a s (ȗ) zastar. ugodje, zadovoljstvo: prizor ga navdaja z blagočutjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
blagodúh -a m (ȗ) bot. prijetno dišeč okrasni grm; dišeči les
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
blagodúh -a -o prid. (ȗ ū) zastar. ki blago, prijetno diši: blagoduho cvetje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
blagodúšen -šna -o prid. (ū ȗ) zastar. ki je blage duše; plemenit, blag: blagodušna žena;
tako blagodušna je, da vse žrtvuje zanj / njegov blagodušni in jasni obrazblagodúšno prisl.: blagodušno se je nasmehnil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
blagodúšje -a s (ȗ) zastar. plemenitost, blagost: hvaliti slovansko blagodušje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
blagodúšnost -i ž (ū) zastar. plemenitost, blagost: čislal ga je zaradi njegove blagodušnosti;
v svoji blagodušnosti je rad vsakemu pomagal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
blagrováti -újem nedov. (á ȗ) - 1. šteti, imeti koga za srečnega: ljudje so blagrovali nevesto, da je dobila tako dobrega ženina; blagrujejo ga, ker ima prijeten dom
- 2. knjiž. imeti kaj za osrečujoče, slaviti: blagroval je trenutek, ko jo je srečal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
blebetúlja -e ž (ú) slabš. kdor nespametno, nepremišljeno govori, zlasti ženska: stara blebetulja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bledúh -a m (ū) slabš., redko bled človek: ne maram tega bleduha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bljúšč -a m (ȗ) bot., navadno v zvezi navadni bljušč strupena ovijalka s srčastimi listi in rdečimi jagodami, Tamus communis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bljúščnica -e ž (ȗ) nav. mn., bot. ovijalke z dolgopecljatimi listi in rdečimi jagodami, Dioscoreaceae
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bljúvanec -nca m (ú) nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bljúvanje in bljuvánje -a s (ú; ȃ) glagolnik od bljuvati: na bljuvanje ga sili;
bolezen se začne z bljuvanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bljúvati -am in bljújem tudi bljuváti bljúvam in bljújem nedov., bljúval tudi bljuvál (ú; á ú) - 1. izmetavati iz želodca; bruhati: pijanec bljuva
- 2. redko s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bljuva lavo; pren., ekspr. strojnice bljuvajo proti letalom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bljúvek -vka m (ȗ) redko izbljuvek, izmeček: pred gostilno je polno bljuvkov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bljúven -vna -o prid. (ū ȗ) redko bljuvalen: bljuvna sol
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
blues -a [blúz] m (ȗ) muz. jazzovska plesna pesem melanholičnega značaja: bluesi ameriških črncev;
pevka bluesov / jazz kvintet je izvajal calypse in bluese // ples v tem ritmu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
blúf -a tudi blèf blêfa m (ȗ; ȅ ē) ekspr. bleščeč, bahav videz brez vsebine, slepilo: za čisto navaden bluf gre;
gledališki stil brez teatraličnega blufa / spregledal sem njegov bluf; samo naivneža lahko očara s svojim blufom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
blúming neskl. pril. (ȗ) metal. nanašajoč se na grobo valjanje ploščatih kovinskih blokov: bluming stroj / bluming valjarna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
blùnk medm. (ȕ) posnema zamolkel glas pri padcu težkega predmeta v vodo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
blúščec -a [čəc] m (ȗ) bot., navadno v zvezi črnojagodasti bluščec ovijalka z drobnimi zelenkastimi cveti v socvetjih in s črnimi jagodami, Bryonia alba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
blúza -e ž (ȗ) - 1. žensko oblačilo za h krilu, navadno iz tanjšega blaga: najraje nosi krilo in bluzo; bela, svilena bluza / srajčna bluza krojena kot moška srajca; zaprta bluza z majhnim izrezom
- 2. suknjič pri uniformi: zimska bluza; vojaška, železničarska bluza / modre delavske bluze
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
blúzen -zna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na bluzo: bluzni gumbi / bluzni kroj suknjiča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
blúzica -e ž (ȗ) manjšalnica od bluza: deklice v krilcih in bluzicah / ekspr. h kostimu oblečete svetlo bluzico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
blúziti -im nedov. (ȗ) pog. 1. neurejeno, brezciljno živeti: Vedel sem, da moram nekaj narediti, nekaj konkretnega, ne samo bluziti 2. nesmiselno govoriti: Novinarji posvečajo strani vseh dnevnih časopisov našim politikom, ki bluzijo večinoma o nepomembnih starih temah E (↑)blues
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bodúlja -e ž (ú) zool. muha s šilastim sesalom, ki pika; konjska muha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bogoljúb -a m (ȗ) knjiž., redko kdor ljubi boga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bogoljúben -bna -o prid. (ú ū) knjiž. ki ljubi boga, bogu vdan: bogoljubni ljudje // ki je bogu všeč: storiti bogoljubno dejanjebogoljúbno prisl.: bogoljubno živeti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bogoljúbnost -i ž (ú) knjiž. lastnost bogoljubnega človeka: znana po bogoljubnosti / navajati k bogoljubnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bogoskrúnec -nca m (ȗ) rel. kdor oskruni, onečasti, kar je bogu posvečeno: kaznovanje bogoskruncev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bogoskrúnski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na bogoskrunstvo: bogoskrunsko dejanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bogoskrúnstvo -a s (ȗ) rel. oskrumba, onečaščenje česa bogu posvečenega: storiti bogoskrunstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bogoslúžen -žna -o prid. (ȗ; podpomen ú ū) nanašajoč se na bogoslužje: bogoslužni red;
bogoslužne knjige / bogoslužno dejanje // star. ki služi bogu, pobožen: bil je bogoslužen starček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bogoslúžje -a s (ȗ) cerkveni verski obredi: udeleževati se bogoslužja;
opravljati bogoslužje;
katoliško, protestantsko bogoslužje / slovansko bogoslužje v starocerkvenoslovanskem ali cerkvenoslovanskem jeziku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bogováti -újem nedov. (á ȗ) star. - 1. prerokovati, vedeževati: ne bo se zgodilo, kar boguješ
- 2. vladati kot bog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bojeváti se -újem se nedov. (á ȗ) - 1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: bojevati se za svobodo; bojevati se s sovražnikom; pren. dvom se bojuje z upanjem; bojevati se sam s seboj; vse življenje se je bojeval z revščino
- 2. zelo si prizadevati za kaj: dolgo se je bojeval za dekletovo naklonjenost; bojevati se za pravico z besedo in peresom
● publ. bojevati se z ramo ob rami skupaj, složno
bojeváti star. udeleževati se oboroženega spopada, boja: Če niso ti [konji] zate, moraš peš bojevati (F. Levstik) / knjiž., z notranjim predmetom bojevati boj z okupatorjem; pren. bojuje hude duševne boje
bojujóč se -a -e: bojujoč se za most, je padel; bojujoče se države
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bókoplavútarica -e ž (ọ̑-ȗ) nav. mn., zool. ploščate ribe, ki živijo na morskem dnu, Pleuronectidae
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bokoplúta -e ž (ȗ) nav. mn., zool. ploščate ribe, ki živijo na morskem dnu, Pleuronectidae
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bolováti -újem nedov. (á ȗ) nižje pog. biti bolan, bolehati: bolovati za revmo / že dva meseca boluje je na bolezenskem dopustu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
boom tudi bum -a [búm] m (ȗ) publ. nagel, kratkotrajen dvig gospodarske aktivnosti: nemški gospodarski boom / investicijski boom
♦ rad. v vse smeri gibljivo stojalo, na katerem visi mikrofon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bordúra -e ž (ȗ) obrobni okrasni trak ali pas na predmetih, obroba: blazina z belimi čipkastimi bordurami;
vezena bordura;
krilo s široko borduro spodaj / pročelje ima ozko borduro iz opeke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bordúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na borduro: bordurni okras, pas
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bordúrica -e ž (ȗ) manjšalnica od bordura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
botrováti -újem nedov. (á ȗ) - 1. publ. biti glavni vzrok česa: mnogim prometnim nesrečam botruje alkohol; neuspehu prireditve je botrovala slaba organizacija / tudi sneg je botroval porazu naše ekipe
- 2. knjiž. biti za botra: botrovala je skoraj vsem otrokom v vasi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
božičeváti -újem nedov. (á ȗ) v krščanskem okolju praznovati božič: božičevali so doma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
božúr -a m (ū) nar. potonika: močno dehteči božur
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bradúcelj -clja m (ú) vet. šop dolgih dlak na kozjem podbradku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brán -a tudi -ú m (ȃ) nar. zid z nasipom, ki varuje pristanišče pred valovi; valobran: Sanjal je, da je na branu pred tržaško luko (B. Pahor) // star. nasip, pregrada pri vodi: reka je stopila čez branove
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
branding -a cit. [brênding-] in brênding -a m (ȇ) stvarjanje i n u veljavljanje tržne znamke za doseganje prepoznavnosti; znamčenje: Dandanes se zdi, kot da je branding edini recept za pridobitev in lojalnost potrošnikov E ← agl. branding iz brand 'blagovna znamka'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bratoljúben -bna -o prid. (ú ū) nanašajoč se na bratoljubje: bil je plemenit in bratoljuben / bratoljubna dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bratoljúbje -a s (ȗ) knjiž. ljubezen med ljudmi: mir in bratoljubje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bravúra -e ž (ȗ) - 1. knjiž. izredno, zlasti tehnično obvladanje česa; spretnost, dovršenost: skladbo je odigrala z vrhunsko bravuro; izvedba zahteva predvsem tehnično bravuro; bravura slikanja / izvajati bravure na trapezu; brezhibno je obvladal številne bravure tehnično zahtevna in hitra mesta v skladbi; govorniške bravure
- 2. star. pogumnost, drznost: boriti se z bravuro / rad govori o svoji bravuri drznem, pogumnem dejanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bravúren -rna -o prid. (ȗ) knjiž. - 1. ki izredno, zlasti tehnično obvlada kaj; spreten, dovršen: bravurni instrumentalisti / plesalka z bravurnim znanjem / bravurne akrobacije letalcev; bravurna arija tehnično zahtevna in hitra arija
- 2. pogumen, drzen: bravurno izzivanje filistrske miselnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bravúrnost -i ž (ȗ) knjiž., redko pogumnost, drznost: pisateljeva nenavadna bravurnost v kritiki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brbúnček -čka m (ȗ) manjšalnica od brbunec: brbunček pod nosom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brbúnec -nca m (ȗ) redko izpuščaj, mozolj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brbúnek -nka m (ȗ) redko mehurček, ki se vzdiguje, kadar voda izvira, vre: srebrni vodni brbunki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brbúnkati -am nedov. (ȗ) dajati glasove kot voda pri vretju; brbotati: voda brbunka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bregúlja -e ž (ú) zool. lastovka, ki živi ob bregovih rek, Riparia riparia
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bregúše -gúš ž mn. (ú ȗ) nar. bregeše
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezčústven -a -o prid. (ȗ) ki je brez čustev: brezčustven in hladen človek / brezčustvena otopelost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezčústvenost -i ž (ȗ) lastnost brezčustvenega človeka: čudili so se njegovi brezčustvenosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezčúten -tna -o prid. (ū) - 1. ki je brez čustev, sočutja: brezčutni, sovražni ljudje; brezčuten je in surov / brezčuten obraz
- 2. ki je duševno otopel, brez volje: brezčuten duševni bolnik
// ki je brez občutljivosti za zunanje dražljaje: ležal je brezčuten in kakor mrtev / brezčutna koža
brezčútno prisl.: brezčutno gledati trpljenje drugih; brezčutno strmeti v strop
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezčútje -a s (ȗ) knjiž. stanje brezčutnega človeka: zdramiti se iz brezčutja / brezčutje omrtvičenega dela telesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezčútnež -a m (ȗ) brezčuten, neusmiljen človek: hladen brezčutnež
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezčútnost -i ž (ū) lastnost brezčutnega človeka: neusmiljena brezčutnost ljudi / polastila se ga je brezčutnost; brezčutnost do sreče ali nesreče / histerična brezčutnost kože
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezdúšen -šna -o prid. (ū ȗ) ki je brez usmiljenja, sočutja: brezdušen malopridnež, trinog / boj proti brezdušnemu izkoriščanju // slabš. ki je brez čustev sploh: bil je brezdušen birokrat / brezdušen obraz, smehljajbrezdúšno prisl.: brezdušno zatirati podložnike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezdúšje -a s (ȗ) knjiž. stanje brez čustev: zapadel je v brezdušje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezdúšnež -a m (ȗ) brezdušen človek: bil je na glasu kot birokratski diktator in brezdušnež
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezdúšnik -a m (ȗ) star. brezdušnež: nasilnež in brezdušnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezdúšnost -i ž (ū) lastnost brezdušnega človeka: žrtev gospodarjeve brezdušnosti;
protest proti brezdušnosti in nehumanosti / tehnokratska brezdušnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezkúžen -žna -o prid. (ú ū) med. ki je brez kužnih klic: brezkužna gaza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezkúžnost -i ž (ú) med. brezkužno stanje: skrbeti za brezkužnost pri operaciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezljúden -dna -o prid. (ú ū) star. ki je brez ljudi, neobljuden: pristati na brezljudnem otoku / brezljudne ulice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezlúsk -a -o prid. (ȗ ū) redko ki je brez lusk: brezluske ribe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezokúsen -sna -o prid. (ú ū) ki je brez (dobrega) okusa: brezokusna juha / brezokusna kravata neokusna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezokúsnost -i ž (ú) značilnost brezokusnega: brezokusnost jedi / očitali so mu brezokusnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezrúden -dna -o prid. (ū) knjiž., redko ki je brez rude: brezrudna zemeljska plast
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezšúmen -mna -o prid. (ū) knjiž. ki je brez šuma: brezšumen tek motorja / brezšumni koraki / noč je bila pokojna in brezšumnabrezšúmno prisl.: brezšumno hoditi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezúh -a -o prid. (ȗ ū) knjiž., redko ki je brez uhlja, uhljev: brezuh pes
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezúm -a m (ȗ) knjiž., redko brezumno stanje: pred njim je bila praznina, brezup, brezum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezúmen -mna -o prid. (ū) knjiž. - 1. ki je brez uma, pameti: brezumno bitje; kričala je kakor brezumna / brezumna pijanost; blodne, brezumne sanje
// ekspr. ki je brez razsodnosti, presoje: ne bi si mislil, da so tako zaslepljeni in brezumni; zmerom bolj živčen in brezumen / brezumno ravnanje, uničevanje - 2. ekspr. ki zelo presega navadno mero: obšel ga je brezumen strah; brezumna ljubezen, radost
brezúmno prisl.: ne govori tako brezumno; brezumno ljubosumen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezúmje -a s (ȗ) knjiž. brezumno stanje: blaznost in brezumje / nepreračunljivo, slepo brezumje / vsa stvar je nerodno, veliko brezumje brezumno ravnanje, početje
● ekspr. sestradan, predan do brezumja popolnoma, čisto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezúmnež -a m (ȗ) knjiž. brezumen človek: brezumnež ni odgovoren za svoje ravnanje;
kot brezumnež je tekal po sobi / slabš. kateri brezumnež je zasnoval ta načrt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezúmnica -e ž (ȗ) knjiž. brezumna ženska: zadržati brezumnico / kot nagovor kaj govoriš, brezumnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezúmnik -a m (ȗ) star. brezumen človek: vede se kot brezumnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezúmnost -i ž (ū) knjiž. lastnost brezumnega človeka: očital ji je brezumnost / uganjali so mladostne brezumnosti // redko brezumno stanje: vse, kar je storil, je storil v brezumnosti
● ekspr. vesel do brezumnosti zelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezúp -a m (ȗ) knjiž. stanje brez upanja: pasti v brezup;
spravljati koga v brezup;
črn, skrajni brezup / v njegovo srce se je zajedel brezup; z brezupom misliti na prihodnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezúpen -pna -o prid., brezúpnejši (ū ȗ) ki ne vzbuja upanja: brezupen položaj;
brezupna ljubezen;
njegova bolezen je brezupna;
vse prizadevanje je bilo brezupno / brezupen in pobit je hodil okrog / njene besede so bile brezupne
● ekspr. brezupen nered v poslovanju zelo velikbrezúpno prisl.: brezupno gledati; dolgo in brezupno je jokala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezúpje -a s (ȗ) knjiž. stanje brez upanja: povzročiti brezupje;
depresija in brezupje / biti prepričan o popolnem brezupju življenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezúpnež -a m (ȗ) knjiž., redko človek brez upanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezúpnost -i ž (ū) lastnost, značilnost brezupnega: brezupnost bolezni, razmer / knjiž. pogrezniti se v brezupnost brezup
● ekspr. vse je do brezupnosti zavoženo popolnoma, čisto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezúšec -šca m (ȗ) redko človek brez ušesa, ušes
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brežúljek -jka m (ȗ) knjiž. griček, hribček: po brežuljkih in rebrih cvete vresje;
nizek, sončen brežuljek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brglún -a m (ȗ) zool. morska riba, podobna sardeli, Engraulis encrasicholus: nalovili so veliko skuš in brglunov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brljúzga -e ž (ȗ) redko plundra, brozga: sneg se je stajal v brljuzgo;
blato in brljuzga / v čevljih mu žvrklja lepljiva brljuzga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brljúzgast -a -o prid. (ȗ) brozgast: brljuzgasta cesta / brljuzgasta pijača
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brljúzgati -am nedov. (ȗ) ekspr. brozgati: brljuzgati po blatu, po vodi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brljúzgniti -em dov. (ú ȗ) ekspr. pljuskniti, brizgniti: apno mu je brljuzgnilo v lice / brljuzgniti vodo v obraz
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brošúra -e ž (ȗ) broširana knjiga, navadno tanjša: izdati, založiti brošuro;
reklamna brošura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brošúrica -e ž (ȗ) manjšalnica od brošura: izdajati propagandne brošurice;
drobna brošurica;
brošurica žepnega formata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúc -a m, or. ed. brúcom; rod. mn. brúcov, daj. mn. brúcom (ȗ) žarg. slušatelj prvega letnika na univerzi: letos se je vpisalo veliko brucov / ta je najbolj zelen izmed vseh zelenih brucov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúcka -e ž (ȗ) žarg. slušateljica prvega letnika na univerzi: pri predavanju je bilo največ bruck
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúclja -e ž (ȗ) žarg., slabš. brucka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúcmajór -ja m (ȗ-ọ̑) žarg., šol. študent višjega letnika, ki pri brucovanju spremlja, vodi bruce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúcovski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na bruce: brucovske šale;
brucovsko vedenje / prirediti brucovski večer brucovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúcovstvo -a s (ȗ) žarg. lastnost, značilnost brucov: brucovstvo se mu je poznalo na vsakem koraku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brucúlja -e ž (ú) žarg., slabš. brucka: bruculje zapišejo vsako profesorjevo besedo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúhanje -a s (ū) glagolnik od bruhati:- a) zdravilo je preprečilo bruhanje / na bruhanje ji gre, jo sili / bruhanje krvi
- b) bruhanje ognjenikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúhati -am nedov. (ū ȗ) - 1. izmetavati iz želodca: ponesrečenec bruha; bruhati žolč
// s kašljanjem izmetavati kri iz pljuč: spet je bruhal kri; pren., ekspr. bruhati kletve, psovke - 2. s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bruha; dimniki bruhajo saje / ob dveh bruha tovarna množice delavcev; pren., ekspr. topovi bruhajo smrt na mesto
● ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami - 3. nepreh. s silo udarjati na dan: voda bruha izpod skale; pren. besede ji bruhajo iz ust
bruhajóč -a -e: bruhajoč vulkan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúhniti -em dov. (ú ȗ) - 1. izvreči iz želodca: bruhniti pijačo iz sebe
// s kašljanjem izvreči kri iz pljuč: bolnik je bruhnil kri; pren., ekspr. bruhniti psovko; bruhnila je iz sebe vso prikrito mržnjo - 2. s silo izvreči v velikih količinah: dimnik je bruhnil oblak dima; žaromet je bruhnil snop oranžne svetlobe
- 3. nepreh. s silo udariti na dan: voda bruhne iz razpok; pren. sovraštvo je bruhnilo na dan; brezoseb. nesramnež, je bruhnilo iz dekleta
- 4. ekspr., navadno v zvezi bruhniti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: bruhniti v jok, v solze; bruhniti v krohot, v smeh
- 5. nar. za kratko dobo iti, oditi kam: Če vam je všeč, pa bruhnem tja gôri in vam prinesem tisto reč (I. Tavčar)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúmen -mna -o prid., brúmnejši (ú ū) - 1. zastar. pobožen: brumen krščanski človek; žena je brumna in poštena
- 2. šalj. prizadeven, vnet: brumen ljudskoprosvetni delavec; v list so pisali brumni propagandisti
brúmno prisl.: brumno živeti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúmnost -i ž (ú) zastar. pobožnost: nikoli ni kazal kake posebne brumnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúnarica -e ž (ȗ) tur. koča, hiša iz brun, zlasti za turistične namene: v alpskem slogu zgrajena brunarica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúnast -a -o prid. (ū) ki je iz brun: ljudje so sedli na brunaste klopi;
brunaste stene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúnce -a s (ū) manjšalnica od bruno: polagati brunca na močvirna tla;
hrastova brunca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúncelj -clja in -na [cəl] m (ú) nar. panj, čok: Pri tem delu je oče redno imel nalogo, da je na primerno dolžino razžagane brunceljne klal na drobna polenca (F. Finžgar)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúnčast -a -o prid. (ū) ki je iz brunc: brunčasta brv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúnčevje -a s (ū) redko bruna, brunca: polagati brunčevje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúnda -e ž (ȗ) etn. ljudsko glasbilo z jezičkom, na katerega se brenka, držeč glasbilo med zobmi; dromlja: igrati na brundo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúnda medm. (ȗ) posnema glas medveda ali zamolkli glas strune: brunda brunda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúndanje -a s (ȗ) glagolnik od brundati: medvedovo brundanje / dekle se boji njegovega večnega brundanja; med maršem se je začelo rahlo brundanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúndati -am nedov. (ȗ) - 1. oglašati se z nizkim, mrmrajočim glasom: medved zadovoljno brunda / možakar je brundal sam pri sebi / basi so brundali in violine pele
- 2. ekspr. z govorjenjem, mrmranjem izražati nevoljo, nesoglasje: kar naprej sitnari in brunda
- 3. preh. mrmraje peti: brundati (si) pesem
brundajóč -a -e: jezno brundajoč se ga je medved ognil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúndica -e ž (ȗ) manjšalnica od brunda: zmeraj nosi brundico s seboj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúnec -nca m (ȗ) redko (majhno) bruno: macesnov brunec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúnik -a m (ȗ) redko preprost čoln iz enega debla; drevak: bruniki so zaplavali po nizki vodi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúno -a s (ū) na dveh straneh obtesano deblo: tesati bruno;
počrnela bruna;
iz brun narejena bajta // nar. deblo, hlod: Tesišče je bilo v jami nedaleč od plotu. Na stoleh je ležalo pet dolgih olupljenih brun (Prežihov)
● bibl. pezdir v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne vidi majhne napake drugih, svojih velikih pa ne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúnovje -a s (ū) več brun, bruna: črvivo brunovje lesene hiše
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brús -a m (ȗ) - 1. kamen ali priprava za brušenje: z nogo poganjati brus; z brusom gladiti kamen; potegniti z brusom po kosi; ročni brus / knjiž. jezikovni brus priročnik z nasveti za odpravljanje jezikovnih napak
- 2. redko način brušenja, stopnja izbrušenosti: dvignil je briljant proti luči, da bi ocenil brus in lesk
- 3. slabš. neroden, velik človek, navadno mlajši: tak brus si že, pa se še z otroki podiš; spravi se že ven, brus brusasti!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúsar -ja m (ȗ) kdor izdeluje ali prodaja bruse: brusarji ponujajo bruse
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúseljski -a -o [səl] prid. (ú) nanašajoč se na Bruselj: bruseljske znamenitosti
♦ obrt. bruseljska čipka šivana ali klekljana čipka iz zelo tankega sukanca in z bogatimi, baročnimi vzorci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúsen -sna -o prid. (ȗ) ki je za brušenje: brusni kamen, papir, stroj;
brusna plošča / brusno olje
♦ les. brusni les les za pridobivanje lesovine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brusíti1 in brúsiti -im nedov. (ī ú) - 1. delati rezilo ostro: brusiti dleto, koso, nož, orodje; na suho brusiti / mačka brusi kremplje; miška si brusi zobe
- 2. z brusom obdelovati predmete: brusiti kamen, steklo; brusiti tlak; fino, grobo brusiti; ročno, strojno brusiti / brusiti z abrazivom / zobozdravnik brusi zob
- 3. drgniti ob kaj: purani brusijo s perutnicami po tleh / golob si brusi kljun ob kamen
- 4. knjiž. dajati čemu bolj izdelano podobo: debata brusi mnenja; brusiti okus občinstva
● ekspr. ljudje si že brusijo jezike veliko govorijo o tem, opravljajo; ekspr. brusiti noge, pete hitro hoditi, teči; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati
♦ etn. škarjice brusiti otroška igra, pri kateri se igralci lovijo od drevesa do drevesa; lov. divji petelin brusi poje zaključni del svojega speva; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino
brúšen -a -o: brušen diamant; brušeni kozarci; brušeno ogledalo; mojstrsko brušena proza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brusíti2 in brúsiti -im nedov. (ī ú) s silo izmetavati iz ust: konj brusi vodo iz gobca;
žvečil je kruh in brusil iz ust prežvečeno kašo // pog., slabš. govoriti, pripovedovati: boli ga, da mu sin brusi take besede; brusi kletve in psovke na vse; take mu je brusil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúsnica -e ž (ȗ) nav. mn. nizka grmičasta gorska rastlina ali njene užitne rdeče jagode: nabirati brusnice;
kompot iz brusnic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúsničen -čna -o prid. (ȗ) ki je iz brusnic: brusnični kompot;
brusnična marmelada
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúsničevje -a s (ȗ) grmičje brusnic: z brusničevjem zarasel prehod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúsničje -a s (ȗ) grmičje brusnic: tam je polno brusničja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúsniti -em dov. (ú ȗ) redko s silo izvreči iz ust: pokusil je, a takoj brusnil iz ust;
pren., ekspr. brusniti psovko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúšenje -a s (ú) glagolnik od brusiti1:- a) brušenje britve, sekire
- b) brušenje stekla, umetnega kamna; fino brušenje; stroj za brušenje / brušenje zoba
- c) brušenje stila / brušenje divjega petelina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brúto prisl. (ȗ) brez odbitkov, v celoti, kosmat: bruto izračunani dohodki;
neskl. pril.: bruto in neto dohodki;
bruto cena;
bruto proizvodnja / bruto teža skupna teža blaga in embalaže
♦ ekon. bruto produkt in brutoprodukt vrednost celotne proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; bruto bilanca poskusna bilanca; navt. bruto tona brutoregistrska tona; trg. bruto za neto zaračunavanje blaga po njegovi bruto teži
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brútoregístrski -a -o prid. (ȗ-í) navt., v zvezi brutoregistrska tona enota za merjenje (vse) ladijske prostornine, 2,8 m3: ladja z devetdeset tisoč brutoregistrskimi tonami [BRT] / država ima čez šest milijonov brutoregistrskih ton ladjevja / brutoregistrska tonaža
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brútotónski -a -o prid. (ȗ-ọ̑) žel., v zvezi brutotonski kilometer enota za obračunavanje stroškov prevoza blaga skupaj z embalažo na razdalji 1 km
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brzostrúžen -žna -o prid. (ū ȗ) teh., v zvezi brzostružno jeklo jeklo za obdelovalno orodje, s katerim se da hitro rezati; hitrorezno jeklo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bú medm. (ȗ) posnema tuljenje, hud jok: burja se zaganja bu bu;
otrok joče buu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bù medm. (ȕ) izraža zoprnost: bu, kako je to dolgočasno!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búba1 -e ž (ú) zool. žuželka na razvojni stopnji med ličinko in razvito žuželko: izviti se iz bube;
sviloprejkina buba;
buba metulja;
pren., ekspr. ti pa kar molči, saj si komaj iz bube zlezel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búba2 -e ž (ū) otr. boleče mesto, rana: ti bom popihala bubo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búbati -am nedov. (ū) otr. boleti: glava me buba;
brezoseb. kje te pa buba, bom popihalabúban -a -o bolan: ali si bubana?
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búbec -bca m (ȗ) nar. primorsko doraščajoča oseba moškega spola; fant: takšen bubec, pa se še podi z otroki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búbi neskl. pril. (ȗ) v zvezah: bubi frizura frizura s kratkimi, zadaj posnetimi lasmi;
bubi ovratnik majhen okrogel ovratnik;
prisl.: ostriči na bubi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bùc in búc medm. (ȕ; ȗ) otr. pri nagajivem zbadanju: s prstom je podražil otroka: buc buc
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búcati -am nedov. (ȗ) otr. narahlo dregati ali zbadati: s slamico bom bucal polža;
bucati s prstom pod bradico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búcika -e ž (ȗ) kratka igla z glavico: nabosti žuželko na buciko;
z bucikami pripet rokav;
glavice bucik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búcikast -a -o prid. (ȗ) ekspr. podoben bucikini glavici: pogledala ga je s črnimi, bucikastimi očmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búcikin -a -o (ȗ) pridevnik od bucika: bucikina glavica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búcniti -em dov. (ú ȗ) otr. narahlo dregniti ali zbosti: mama, bucnil me je;
pazi, da se ne bucneš s škarjami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búča -e ž (ú) - 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen debeli sad: buče jesti, saditi, sekati; votla, zrela buča; navadna buča ali tikva
- 2. trebušasta posoda: buča vina je romala iz roke v roko; srebniti iz buče; buča z vodo
♦ elektr. buča steklen senčnik v obliki krogle; fiz. Heronova buča posoda, iz katere pod pritiskom plina brizga tekočina; kem. destilacijska, merilna buča - 3. pog., ekspr. glava: mahniti, usekati po buči / ima prazno, trdo bučo / ti si pa buča prebrisan, zvit človek; zvita buča; buča ribniška
● pog., ekspr. ohladiti buče puntarjem ukrotiti jih; pog., ekspr. prinesti celo bučo domov nepoškodovan priti iz tepeža, boja; pog., ekspr. dobiti jo po buči biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búčast -a -o prid. (ú) podoben buči: bučasta posoda, steklenica / ekspr. pomolil je skozi vrata svojo bučasto glavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búček -čka m (ȗ) šalj. deček, fantek: ker imajo že dva bučka, si zdaj želijo deklico / kot nagovor o ti buček ti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búčen1 -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na bučo: bučne pečke;
bučno seme / bučno olje olje iz bučnih semen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búčen2 -čna -o prid. (ú ū) - 1. zelo glasen: bučni glasovi trobent; ko je vstopil, ga je pozdravil bučen smeh; godba postaja vedno bolj bučna
// poln hrupa: bučno slavje; mesto je precej bučno; pren. bučno življenje - 2. ki mnogo, hrupno govori: kadar spije nekaj kozarcev, je vselej bučen
búčno prisl.: orgle so se bučno oglasile; dekleta se bučno smejejo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búčica -e ž (ú) manjšalnica od buča: z vrta je prinesel paradižnik in nekaj bučic;
nadevane bučice / ploščata lovska bučica / to ti je bučica bister človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búčka -e ž (ú) - 1. manjšalnica od buča: buče in bučke / toplomer ima stekleno bučko z živim srebrom; bučka žganja / bučka pletilke glavica
- 2. nav. mn. mlada, nedorasla jedilna buča: dušene, nadevane bučke
♦ obrt. bučke domače klekljane čipke z ornamentom, podobnim bučkam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búčman -a m (ȗ) šalj. fant: z bučmani ima učitelj več težav kot z dekleti / ponosen je na svoje tri bučmane sinove // kot nagovor umaknite se, bučmani // slabš. trmast ali nekoliko omejen človek: ti si pa bučman; ta bučman si ne da nič dopovedati / kot psovka bučman zabiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búčnica -e ž (ȗ) bučno seme: luščiti bučnice;
jedrca bučnic
♦ bot. bučnice rastline s poleglim ali plezajočim steblom in zvezdastimi cveti, Cucurbitaceae
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búčnost -i ž (ú) lastnost bučnega2: bučnost godbe / presedala mu je njegova bučnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búdati -am nedov. (ȗ) star. buljiti: fant buda v tla
● star. zmeraj buda v knjige veliko bere, študira
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búden -dna -o prid. (ú ū) - 1. ki ne spi: vso noč je bil buden; jutro jih je našlo še budne / otroci so že budni zbujeni
- 2. ekspr. pazljiv, skrben: buden stražar; biti moramo budni in pripravljeni
búdno prisl.: paznik nas je budno nadziral; budno spremljati razvoj političnih dogodkov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búdnica -e ž (ȗ) - 1. zvočni znak za vstajanje: budnica je bila ob sončnem vzhodu; ob šestih so zatrobili budnico; zvoniti za budnico
// skladba, ki jo na prazniške dni igra godba zgodaj zjutraj: na dan vstaje so igrali budnice; zjutraj je bila budnica, dopoldne pa gasilska vaja - 2. lit. pesem, ki vzbuja narodno zavest: rodoljubna budnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búdniški in budníški -a -o prid. (ȗ; ȋ) lit. ki vzbuja narodno zavest: budniška poezija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búdnost -i ž (ú) - 1. budno stanje: je na meji med budnostjo in spanjem
- 2. ekspr. pazljivost, skrbnost: v gospodarstvu je potrebna skrajna budnost; povečati budnost na obmejnem področju; politična budnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búdovski -a -o prid. (ū) ekspr. tak kot pri Budi: njegov budovski obraz
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búdra -e ž (ȗ) zool. majhen glodavec, ki se goji kot poskusna žival; morski prašiček: vcepiti budri kužno snov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búffo [bufo] neskl. pril. (ȗ) muz. komičen, šaljiv: buffo prizori / buffo bas basovski glas za komične vloge; buffo opera; prim. basso buffo, opera buffa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bugivugi tudi boogie-woogie -ja [búgivúgi] m (ȗ-ȗ) hiter ples s trdim ritmom, po izvoru iz Severne Amerike: plesati bugivugi // skladba za ta ples
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búh -a m (ȗ) močen, nenaden sunek zraka: silovit buh je odprl vrata / buh vetra se je uprl v jadro // zamolkel glas ob takem sunku: zaslišal je buh vetra / buh kovaškega meha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bùh medm. (ȕ) posnema zamolkli glas udarca, izbruha: buh buh buh! tolče po vratih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búhanje -a s (ū) glagolnik od buhati: buhanje ognja iz peči;
buhanje vetra / sliši se votlo buhanje eksplozij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búhati -am nedov. (ū ȗ) - 1. s silo in z zamolklim glasom udarjati na dan: iz dimnika buhajo oblaki isker; ogenj buha skozi odprtino
// ekspr. s silo se zadevati ob kaj: veter buha v okna - 2. preh., zastar. suvati, dregati: mimogrede so ga buhali v rebra
● ekspr. topovi buhajo zamolklo streljajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búhniti -em dov. (ú ȗ) - 1. s silo in z zamolklim glasom udariti na dan: snop isker buhne iz dimnika; plamen buhne skozi odprtino; pren. togota je buhnila iz njega; brezoseb. molči, je buhnilo iz nje
// ekspr. s silo se zadeti ob kaj: veter je buhnil v okna - 2. ekspr., redko zelo hitro priti, oditi: buhniti v sobo; pren. vsa kri mu je buhnila v glavo
- 3. preh., redko s silo vreči: buhnil ji je vodo v obraz
● ekspr. buhniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. buhniti s kolom ob podnico močno udariti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búhta -e ž (ȗ) v češkem okolju buhtelj: zamesiti testo za buhte
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búhtelj -na tudi -tlja [təl] m (ú) pecivo iz kvašenega testa z marmeladnim nadevom: speči buhteljne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búick -a [bujk] m (ȗ) velik osebni avtomobil ameriške tovarne General Motors: pripeljal se je z odprtim buickom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bújen -jna -o prid., bújnejši (ū) - 1. ki lepo in obilno raste: bujna trava; bujno cvetje, zelenje / bujni lasje; pesn. bujna pomlad
- 2. ekspr. močno in lepo razvit: bujna ženska; dekle bujnih oblik / bujna rast
- 3. ki obstaja v zelo veliki meri: naš fant ima bujno domišljijo; to izvira iz njegove bujne fantazije / bujne barve jeseni
bújno prisl.: bujno rasti; književnost se bujno razvija; bujno cvetoče češnje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bújnost -i ž (ū) lastnost, značilnost bujnega: bujnost rasti / občudoval je bujnost njenih las; pesn. bujnost pomladi / barvna bujnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bújt -a -o prid. (ȗ) gastr., v zvezi bujta repa prekmurska jed iz repe, kaše in svinjskega mesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búka1 -e ž (ȗ) zastar. hrup, trušč: iz krčme se razlega buka in vriskanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búka2 -e ž (ú) star., v zvezi gluh kakor buka zelo gluh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búkanje -a s (ū) glagolnik od bukati se: bukanje svinj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búkati -am nedov. (ú) redko močno, zamolklo se oglašati: bobnarica buka v močvirju;
živina buka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búkati se -am se nedov. (ū ȗ) navadno v zvezi s svinja kazati nagnjenje za parjenje; goniti se: svinja se buka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búkev -kve tudi búkva -e ž (ȗ) veliko gozdno listnato drevo z gladkim deblom: podreti bukev;
počivati pod bukvijo;
debela, košata bukev / pog. bukev pokriva večji del hriba bukov gozd // pog. toporišče iz bukve bukovega lesa
♦ vrtn. rdečelistna bukev okrasno drevo z rdečimi listi, Fagus silvatica atripurpurea
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búkla -e ž (ȗ) pog. knjiga: In obsedeli sva doma kot dve stari, vneto beroči dami, vsaka s svojo buklo E (↑)búkve
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búkniti -em dov. (ú ȗ) s silo in z zamolklim pokom udariti na dan: plamen bukne iz peči;
pren. nenadoma je buknil upor
● ekspr. bukniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búkov -a -o prid. (ú) - 1. nanašajoč se na bukev: bukov les; bukov žir; bukovo listje / bukov gozd / bukov parket; kuriti z bukovimi drvmi; bukovo pohištvo / bukova goba kresilna goba; zabit kot bukov štor zelo
- 2. ekspr. neroden, okoren: fant je še ves bukov in boječ; kako si bukov!
- 3. nar. zahodno ki je iz grobega blaga: bukov jopič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búkovec -vca m (ú) redko bukov gozd: hoditi po bukovcu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búkovica -e ž (ú) bukov žir: nabirati bukovico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bukovína in búkovina -e ž (í; ú) - 1. bukov les: parjena, surova bukovina; toporišče iz bukovine
- 2. redko bukov gozd: hrib je porasel z bukovino
- 3. nar. zahodno grobo blago: hlače iz bukovine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búkovje -a s (ú) bukov gozd: iz bukovja se je oglasila kukavica;
gosto, mlado bukovje;
pesn. zeleno bukovje / bukovje že zeleni bukovo drevje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búkovka -e ž (ú) palica iz bukovega lesa: zavihteti bukovko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búkovnik -a m (ū) v 18. in 19. stoletju nešolan literarno delujoč človek: dejavnost bukovnikov na Koroškem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búkovniški -a -o (ū) pridevnik od bukovnik: bukovniško delovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búkovništvo -a s (ū) delovanje bukovnikov: bukovništvo na Koroškem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búkovski -a -o prid. (ū) star. knjižen: bukovska latinščina mu ni tekla gladko // latinski: naučiti se bukovskega jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búkselj -na tudi -slja [səl] m (ú) ekspr. neumen, omejen človek: kakšen bukselj je ta človek / kot psovka tega bukseljna pa tudi ni od nikoder!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búkva -e ž (ȗ) zool. manjša morska riba z vretenastim trupom in dolgo hrbtno plavutjo, Box boops
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búkve -kev ž mn. (ū ȗ) star. - 1. večje število trdno sešitih tiskanih listov; knjiga: brati bukve, na bukve; tako stoji v bukvah; debele, stare bukve; latinske bukve / mašne bukve; pogledati v sanjske bukve
- 2. kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise: pogledati v krstne bukve; voditi gruntne bukve zemljiško knjigo
● star. govori, kakor bi iz bukev bral gladko; učeno; star. kar naprej je v bukvah bere, študira; črne bukve po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati; star. njegovo ime je zapisano v zlatih bukvah zgodovine ta človek je zelo zaslužen; učenca so vpisali v zlate bukve nekdaj v knjigo z imeni odličnjakov
♦ etn. šembiljske bukve knjiga ljudskih prerokovanj; jur. gorske bukve zapis dolžnosti in dajatev zakupnikov vinogradov v fevdalizmu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búkvica1 -e ž (ȗ) - 1. bukov žir: šli so nabirat bukvico / bukvica je dobro obrodila
- 2. manjšalnica od bukev: med smrečjem rastejo mlade bukvice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búkvica2 -e ž (ȗ) cirilska pisava, nekdaj razširjena zlasti v Bosni; bosančica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búkvice -vic ž mn. (ū ȗ) manjšalnica od bukve: drobne bukvice / mašne bukvice molitvenik // poselske bukvice v stari Avstriji dokument z osebnimi podatki in podatki o pristojnosti in delu posla, služabnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búla1 -e ž (ú) - 1. oblasta oteklina, nabreklina: na nogi se mu dela bula; na hrbtu se mu je zbrala bula; udaril se je, da mu je kar bula zrasla; predrl je bulo, ki je dozorela; gnojna bula / ekspr. ves je v bulah
- 2. med. skupek izrojenih celic kakega tkiva: operirati bulo; benigna, maligna bula
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búla2 -e ž (ú) pomembna papeška ali vladarska listina s kovinskim pečatom: prejeti papeževo bulo;
bula o koncilu / zlata bula Karla IV. z zlatim pečatom // kovinski pečat na tej listini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búla3 -e ž (ȗ) v muslimanskem okolju, nekdaj poročena ženska: bula je snela feredžo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búlast -a -o prid. (ú) - 1. podoben buli: bulaste tvorbe
- 2. poln bul: ves obraz ima razbit in bulast
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búlav -a -o prid. (ú) poln bul: bulava koža
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búlavost -i ž (ú) lastnost, značilnost bulavega: bulavost kože
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búldog -a m (ȗ) manjši, čokat hišni pes z nizkimi, široko razmaknjenimi nogami in širokim gobcem: čistokrven buldog;
renči kot buldog / angleški buldog z belo dlako // nizko buldogu podoben človek: tisti buldog pri sosednji mizi jo je neprestano opazoval / ekspr. to ti je buldog! neroden, neprijeten človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búldoški -a -o prid. (ȗ) ekspr. tak kot pri buldogu: buldoški obraz / buldoški pogled
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búlec -lca m (ȗ) nar. vol, ki (rad) buli, muka: gnati bulce na pašo // ekspr. omejen, neumen človek: ti si pravi bulec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búler -ja m (ú) nav. mn. čevelj z okroglo, dvignjeno kapico in debelimi podplati: črni bulerji; Fant si obuje težke bulerje, si na glavo povezne črno kapuco in se odpravi na nočni pohod E nejasno, morda po novozelandski tovarni John Bull ali iz agl. bully 'nasilnež' ali iz (↑)búla1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búlica -e ž (ú) manjšalnica od bula1: na koži se pokažejo rdeče bulice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búliti -im nedov., tudi bulíla (ú) nar. mukati: živina buli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búljiti -im nedov., tudi buljíla (ú ȗ) nepremično gledati: buljiti predse;
buljiti v tla;
buljiti s pijanimi očmi;
topo buljiti / ekspr. kaj buljiš vame / preh. buljiti oči
● ekspr. zmeraj bulji v knjige veliko bere, študirabuljèč -éča -e: bulječe oči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búlly -ja [buli] m (ȗ) šport. udarec pri hokeju, s katerim se igra začne ali prekinjena igra nadaljuje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bùm in búm medm. (ȕ; ȗ) posnema močen pok, zamolkel glas pri udarcu: bum! je zagrmel strel;
boben, srce udarja bum bum bum;
telebnil je, bum, na tla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búmbar -ja m, člov. (ȗ) slabš. omejen, neumen človek; butecSSKJ: Seveda ve to vsak bumbar E = hrv., srb. bȕmbar 'čmrlj, debeluh', nar. bolg. bъbár 'hrošč' < pslov. *bǫbarь iz *bǫbati 'zibati se, tolči'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búmerang -a m (ȗ) metalno orožje avstralskih domačinov, ki prileti nazaj, če zgreši cilj: zadeti žival z bumerangom;
polemika je kakor bumerang
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bùmf in búmf medm. (ȕ; ȗ) posnema močen pok, glas pri padcu, udarcu: bumf! je počilo;
mladinska brigada pozdravi: horuk, horuk, bumf / sname torbo in — bumf v kot
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búmfati -am nedov. (ȗ) otr. plosko padati: mamica, glej, ta punčka kar naprej bumfa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búmfniti -em dov. (ú ȗ) ekspr. plosko pasti: bumfnil je v blato
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búna -e ž (ū) kem. sintetični kavčuk: pnevmatike iz bune;
neskl. pril.: buna kavčuk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búnčica -e ž (ȗ) kroglasta izboklinica: usnjen pas s srebrnimi in zlatimi bunčicami;
izrezljan stol z zavoji in bunčicami / bunčica bucike glavica // ekspr. bunčice na vejah postajajo vedno večje popki, brsti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búnčičast -a -o prid. (ȗ) ki ima bunčice: bunčičast kovinski pas
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búnda -e ž (ȗ) jopič, podložen s krznom: obleči bundo;
smučarska, šoferska, železničarska bunda // nekdaj težka suknja, navadno iz kožuhovine: dolga, kosmata bunda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búndestág -a m (ȗ-ȃ) spodnji dom nemškega parlamenta: nemški bundestag; poslanci bundestaga; predsednik bundestaga; Nemški kancler, ki bo od prvega zasedanja bundestaga do imenovanja novega predsednika vlade le še vršilec dolžnosti, se o svoji prihodnosti še ni izrekel E ← nem. Bundestag iz Bund 'zveza' + Tag v pomenu 'srečanje, zbor'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búndra -e ž (ȗ) nar., slabš. debela ženska: Ni bila lepa, prava bundra, a on je bil ves zateleban vanjo (F. Bevk)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búngalov -a m (ȗ) nizka hiša v tropskih krajih, navadno z verando: stanujejo v bungalovu;
bungalov s široko verando // poletna hišica za turiste: ob morju gradijo hotele, bungalove in motele; neskl. pril.: bungalov naselje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búnika -e ž (ū) bot. strupena gozdna rastlina z zvončastimi cveti, Scopolia: kranjska bunika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búniti se -im se nedov. (ú ȗ) neustalj. upirati se, puntati se: delavci se bunijo / pog., ekspr. kaj se pa buniš!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bùnk in búnk medm. (ȕ; ȗ) posnema glas pri udarcu, padcu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búnka -e ž (ȗ) - 1. oteklina, navadno od udarca: iz pretepa je odnesel bunko na čelu
// nav. mn., ekspr., raba peša močen udarec, navadno s pestjo: dobiti bunke; naložiti bunke - 2. pog. glavič, betiček: palica s srebrno bunko / na vrtu imajo pisane steklene bunke krogle
- 3. slabš. debela, nerodna ženska: tisto bunko je prosil za ples; debela bunka / bila je prava kmečka bunka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búnkanje -a s (ȗ) glagolnik od bunkati: bunkanje na vrata;
bunkanje s pestjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búnkast -a -o prid. (ȗ) - 1. poln bunk, oteklin: ves bunkast in lisast je po obrazu
- 2. ekspr. debel, okrogel: dekle je majhno in bunkasto / velik bunkast nos
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búnkate medm. (ȗ) posnema glasove pri kovanju: bunkate bunkate
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búnkati -am nedov. (ȗ) - 1. udarjati s pestjo: bunkati po vratih
// ekspr. tepsti, tolči: ko sem bil otrok, so me dostikrat bunkali - 2. udarjati s težkim kladivom, da se sliši glas bunk: kovač bunka po nakovalu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búnker -ja m (ū) - 1. manjša vojaška obrambna utrdba: zavzeti bunker; jurišati na bunker; betonski bunker; strelna lina v bunkerju / mitralješki bunker
// skrivališče ali zaklonišče v zemlji: izkopati si bunker; skrivati se po bunkerjih; spraviti mast v bunker; vhod v bunker - 2. žarg. tesen, temen prostor za kaznovane jetnike, zapornike; temnica: vrgli so ga v bunker
- 3. shramba za premog, rudo, cement: v cementarni gradijo nov bunker
♦ žarg., film. film gre v bunker je vzet z repertoarja, shranjen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búnkerski -a -o prid. (ū) nanašajoč se na bunker: bunkerska oprema / bunkersko življenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búnkica -e ž (ȗ) kroglasta izboklinica: sandale z bunkicami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búnkniti -em dov. (ú ȗ) udariti s pestjo: pošteno ga je bunknil v rebra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búrek -a m (ȗ) gastr. orientalsko pecivo iz listnatega testa z nadevom: burek s sirom;
burek z mesom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búren1 -rna -o prid., búrnejši (ú ū) zelo glasen: buren smeh;
burni klici;
sprejeli so ga z burnim ploskanjem // poln nemira: burni časi, dogodki; imela je burno preteklost; burno življenje / bil je burne krvi // ki naglo in živahno poteka: buren polet industrije / burna debata, polemikabúrno prisl.: srce mu burno bije; burno sta se pozdravila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búren2 -rna -o prid. (ȗ) star. poln burje, vetroven: burno in mrzlo vreme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búrež -a m (ȗ) nar., ekspr. vihrav, prepirljiv človek: to so ti bureži
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búrger -ja m (ú) zrezek okrogle oblike iz sesekljanega mesa, sira ali zelenjave z dodatki, serviran navadno v okroglem kruhu: V povprečju taka solata vsebuje približno 500 kalorij in ima veliko več maščobe, kot na primer velik sirov burger E ← agl. burger, skrajšano iz hamburger po nemškem mestu Hamburg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
burgúndec -dca m (ȗ) kakovostno vino, po izvoru iz Burgundije: privoščiti si burgundca;
buteljka burgundca / beli burgundec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
burgúndski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Burgundijo: burgundsko vino
♦ agr. burgundska brozga škropivo iz modre galice in sode
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búriti -im nedov. (ū ȗ) knjiž. - 1. delati razgibano, valovito: veter buri morsko gladino; morje se je začelo buriti
// vznemirjati, razvnemati: odločitev komisije ga je burila / ti dogodki so burili ljudem kri; buriti domišljijo, duha - 2. nepreh., redko razburjeno se premikati, divjati: buril je po sobi z nožem; pren. po žilah mu buri uporna kri; strast buri po človeku; življenje je še burilo v njem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búrja -e ž (ú) - 1. močen severovzhodni veter: burja brije, piha, vleče, se zaganja; burja piska, žvižga; burja prepiha do kosti, razpiha oblake; mrzla, ostra burja; planil je v sobo kot burja / okno je obrnjeno proti burji / kraška burja; pren. burja življenja
- 2. ekspr. razburjenje, vznemirjenje: kaj mu je, da je s tako burjo odšel; izjava je povzročila dosti burje
- 3. ekspr. vihrav človek: ne bodi burja; burja burjasta
- 4. nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búrjast -a -o prid. (ú) - 1. nagel, vihrav v ravnanju: ne bodi tako burjast! burjasta ženska; ekspr. burja burjasta
- 2. poln burje, vetroven: burjasta zima
búrjasto prisl.: ukrenite vendar kaj, je vzkliknil burjasto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búrjav -a -o prid. (ú) poln burje, vetroven: burjavo vreme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búrjevka -e ž (ú) zool. burnica: nad ladjo krožijo burjevke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búrjica -e ž (ú) ekspr. manjšalnica od burja: lahna burjica piha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búrk -a m (ȗ) nar. burka, šala, norčija: Res smo bili vsi nekoliko uporni in iznajdljivi, kadar je bilo treba napraviti kak burk (F. Finžgar)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búrka -e ž (ȗ) - 1. nav. mn. norčavo vedenje ali govorjenje: izmišljati si burke; predpustne, razposajene burke / pustimo burke! začnimo (govoriti, ravnati) resno; uganjati, zbijati, zganjati burke
● burke briti iz vsega, z revežem norčevati se, šaliti se - 2. lit. dramsko delo s šaljivo, včasih grobo vsebino, komiko: gledati, igrati burko; burka v enem dejanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búrka -e ž (ȗ) 1. širok trak, kos blaga, s katerim si muslimanke pokrivajo obraz: Iz vozila so izstopile tri ženske, pokrite z burko, ruto z odprtino v višini oči 2. vrhnje oblačilo muslimank v obliki ogrinjala, ki pokriva telo od glave do peta: Talibanski režim je ženskam zapovedoval, da se odenejo v burke, tradicionalna oblačila, ki povsem zakrijejo telo in obraz E ← agl. burqa, nem. Burka ← arab. burḳuʿ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búrkanje -a s (ȗ) glagolnik od burkati: burkanje valov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búrkast -a -o prid. (ȗ) ki (rad) uganja burke: burkast godec // poln burk, šal: burkasti prizori; njegovo življenje je bilo burkastobúrkasto prisl.: burkasto poskakovati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búrkati -am nedov. (ȗ) knjiž. - 1. delati razgibano, valovito: burja burka morje
// vznemirjati, razvnemati: viharna čustva ga burkajo / ne burkaj ji srca - 2. nepreh., redko nemirno se zaganjati, pljuskati: vino burka iz steklenice; pren. strast burka v njem; žalost je burkala v srcu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búrkav -a -o prid. (ȗ) burkast: burkav človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búrkavost -i ž (ȗ) lastnost burkastega človeka: niso mu zamerili njegove burkavosti / v tej komediji se komika sprevrača v ceneno burkavost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búrkež -a m (ȗ) kdor (rad) uganja burke: bil je nabrit burkež;
ekspr. ti si mi burkež // kdor poklicno zabava gledalce z burkami: nastopati kot burkež
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búrkla -e ž (ȗ) ekspr. neroden človek, zlasti ženska: burkla burklasta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búrklast -a -o prid. (ȗ) ekspr. neroden, nepripraven: bil je dolg in burklast človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búrkle -kel ž mn. (ȗ) orodje za premikanje loncev v kmečki peči: z burklami popravljati ogenj v peči;
ropotala je po peči z burklami in lonci
♦ metal. priprava za prenos in nagibanje livarskih loncev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búrklež -a m (ȗ) ekspr. neroden, nepripraven človek: ti si pravi burklež;
burklež burklasti / kot psovka burklež jezični
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
burklíšče in búrklišče -a s (í; ȗ) držaj pri burklah: nasloniti se na burklišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búrkniti -em dov. (ú ȗ) knjiž., redko nemirno se zagnati, pljuskniti: voda burkne v posodi;
pren. kri je burknila v njem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búrnat -a -o prid. (ȗ) poln burje, vetroven: vreme je bilo mrzlo in burnato
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búrnica -e ž (ȗ) zool. morska ptica z dolgim škarjastim repom in velikimi krili, Fregata aquila: jate burnic in albatrosov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búrnik -a m (ȗ) nar. zapah, tramič čez notranjo stran vrat: zapahniti vrata s hrastovim burnikom // vdolbina, v katero se ta zapah porine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búrnost -i ž (ú) lastnost, značilnost burnega1: burnost takratnih časov / burnost debate // naglost, vihravost: v svoji burnosti ga je prezrl
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búrnus -a m (ȗ) - 1. v arabskem okolju volneno ogrinjalo z oglavnico: beduini v volnenih burnusih
♦ obl. po burnusu posneto oblačilo - 2. nekdaj težek vozniški, pastirski plašč: zaviti se v burnus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búrov -a -o prid. (ȗ) med., v zvezi burova tableta, voda tableta, voda, ki se uporablja zlasti za odpravljanje otekline: kupiti burove tablete / burovi obkladki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búrovž -a m (ú) - 1. star. zvonec, ki ga nosi žival vodnica: krava pozvanja z burovžem
- 2. nar. dolenjsko, ekspr. neroden, vihrav človek: takih burovžev še nisem videl
- 3. zastar. ozvezdje, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; veliki voz
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búrš -a m (ȗ) - 1. nekdaj član nemškega visokošolskega društva: demonstracije dunajskih buršev; dvoboj z burši
- 2. v stari Avstriji vojak, dodeljen oficirju za pomoč na domu: poročnikov burš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búrševski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na burše: burševsko gibanje / burševske pesmi / burševska čepica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búrševstvo -a s (ȗ) burševsko gibanje: takrat je zaživelo nemško burševstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búrza -e ž (ȗ) rel. - 1. vrečka za prenašanje hostij in svetega olja bolnikom: župnik je držal v roki z zlatom vezeno burzo
- 2. platnice, zaprte na treh straneh, v isti barvi kot mašni plašč, za hranjenje mašnega prtička
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
buržúj -a m (ȗ) pripadnik buržoazije: nasprotja med delavci in buržuji;
živijo kot buržuji // nav. slabš. premožen, brezskrbno živeč človek: mercedes imajo, buržuji / kot psovka prekleti buržuj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
buržújka -e ž (ȗ) ženska oblika od buržuj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
buržújski -a -o prid. (ȗ) - 1. nanašajoč se na buržuje: buržujski sinovi; buržujske navade / svojat buržujska!
- 2. buržoazen: buržujski nacionalizem; buržujske države
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
buržújstvo -a s (ȗ) redko - 1. buržoazija: ameriško buržujstvo
- 2. nav. slabš. miselnost, lastnosti buržujev: moti ga njeno buržujstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bús -a m (ȗ) v angleškem in ameriškem okolju avtobus: peljati se z busom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búsola tudi busóla -e ž (ȗ; ọ̑) priprava z magnetno iglo za določanje strani neba; kompas: določiti smer poti z busolo
♦ elektr. instrument za nakazovanje smeri magnetnega polja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búsolen tudi busólen -lna -o (ȗ; ọ̑) pridevnik od busola: busolna igla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búša -e ž (ú) majhno, trebušasto govedo s kratkimi rogovi: v Bosni redijo buše;
hrvaške buše // slabš. slabo raščena krava: v hlevu ima le tri buše; mršava buša
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búšast -a -o prid. (ú) podoben buši: bušasta krava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búšel -šla m (ú) angleška, ameriška votla mera za žito, približno 35 l: izvoziti milijon bušlov pšenice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búšiti -im dov. (ú ȗ) - 1. s silo in z zamolklim šumom udariti na dan: voda buši iz votline; pren. smeh buši iz njega; jeza buši na dan
- 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: bušiti iz hiše; bušil je izza vogala; bušiti v sobo / bušiti pokonci; pren. kri buši v glavo
// s silo se zadeti ob kaj: val buši ob skalo; veter je bušil v nas / smrad buši v obraz - 3. preh., ekspr. s silo vreči: bušil je vanj prgišče peska / bušiti vase kozarec vina; pren. bušil je vanjo psovko; razjezil se je in bušil vanje: Tepci
● ekspr. bušiti na obraz s silo pasti; ekspr. bušiti v smeh nenadoma glasno zasmejati se
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búška -e ž (ȗ) oteklina, navadno od udarca: na čelu se mu je naredila buška;
padla je in dobila buško na glavi;
ves je v buškah;
črna, krvava buška / začne se s šalami, neha se z buškami s pretepom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búškast -a -o prid. (ȗ) poln bušk: ves buškast je po obrazu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búškati -am nedov. (ȗ) ekspr., redko udarjati s pestjo: buškal ga je po hrbtu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búškniti -em dov. (ú ȗ) raba peša - 1. ekspr. s silo se zadeti ob kaj: val buškne ob skalo
- 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: buškniti skozi vrata; pren. kri mu buškne v glavo
- 3. preh., ekspr. s silo vreči: zgrabil je škaf in bušknil vodo po tleh
- 4. preh., redko suniti, dregniti: bušknil ga je v hrbet
● ekspr. buškniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búšniti -em dov. (ú ȗ) - 1. s silo in z zamolklim šumom udariti na dan: plamen je bušnil iz strehe
- 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: bušniti v sobo; pren. kri mu je bušnila v glavo
// s silo se zadeti ob kaj: veter mu je bušnil v obraz
● ekspr. bušniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bútanje -a s (ū) glagolnik od butati: butanje in sopihanje parnih kladiv;
butanje valov;
butanje na vrata / butanje topov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bútara -e ž (ú) - 1. več kratko nasekanih in povezanih vej za kurjavo: delati butare; kuriti z butarami; skladovnica butar
// več skupaj povezanih istovrstnih predmetov: zvezati v butaro; butara prekel, dračja / zastar. butara usnja sveženj; pren. težka butara let - 2. v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo: nesti butaro v cerkev
- 3. slabš. nerodna, okorna ženska: ni je maral, ker je bila taka butara; kmečka butara
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bútarica -e ž (ú) manjšalnica od butara: povezati suhljad v butarico / butarica zobotrebcev / spletati butarico za cvetno nedeljo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bútarnik -a m (ú) nar. vrvica ali uvita šiba za povezovanje butar: povezati butaro z butarnikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bútast -a -o prid. (ú) slabš. omejen, neumen, nespameten: fant je čisto butast;
ne bodi butast;
delati se butastega;
butec butasti / ima tako butast obraz
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bútati -am nedov. (ū ȗ) - 1. s silo se zadevati ob kaj: valovi butajo ob skale; vpila je in butala z glavo ob zid; veter buta v okna
// ekspr. močno udarjati: butati po vratih - 2. ekspr. dajati močne, zamolkle glasove: topovi butajo; brezoseb.: slišali smo, kako je na fronti butalo; v fužini noč in dan sopiha in buta
- 3. preh., pog. suvati, dregati: kaj me pa butaš
● ekspr. srce buta močno bije; brezoseb., ekspr. v glavi mi buta čutim topo, ritmično se ponavljajočo bolečino; pog. ne butaj z vrati ne loputaj
butajóč -a -e: butajoči valovi; butajoča bolečina v glavi
bútan -a -o nar. vzhodno, v zvezi s koča narejen iz zbite ilovice: stanovati v butani koči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bútec -tca m (ȗ) slabš. omejen, neumen človek: butec si bil in butec boš ostal / kot psovka: butec, ali me ne razumeš; ti butec ti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bútelj -na tudi -tlja [təl] m (ú) slabš. omejen, neumen človek: z njim se ni mogoče pogovarjati, ker je butelj / kot psovka prekleti buteljni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bútiti -im dov. (ú ȗ) raba peša butniti: ladja buti ob skalovje / butiti v sobo / butil ga je ob tla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bútniti -em dov. (ú ȗ) - 1. s silo se zadeti ob kaj: čoln butne ob breg; val butne v skalo; zravnal se je in butnil z glavo v strop
- 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: butniti v sobo; pren. kri butne v glavo
- 3. s silo udariti na dan: para butne iz kotla; pren. jeza butne iz njega
- 4. preh., ekspr. s silo vreči: val butne ladjo ob greben; pog. ko pride iz šole, butne aktovko v kot
- 5. preh., pog. suniti, dregniti: butnila ga je s komolcem
● pog., ekspr. nič ne pomisli, kar butne hitro reče; ekspr. planil je v hišo in butnil: Požigajo naglo rekel; ekspr. butniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. spotaknil se je in butnil po tleh padel; ekspr. ker mu niso brž odprli, je butnil po vratih močno udaril
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búto -a in butoh -a cit. [búto] m (ȗ) sodobni ples ekspresionističnega značaja, po izvoru iz Japonske: Buto, ki se je po drugi svetovni vojni na Japonskem razvil kot odgovor na pretirano amerikanizacijo, je povezava med človekovo notranjostjo in zunanjostjo E ← agl. butoh ← jap. butō iz bu 'ples' in tō 'korak'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
buzakljún -a m (ȗ) star. neumen, neroden človek: kakšen buzakljun pa si, da še premišljuješ / kot psovka molči, buzakljun
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
buzakljúnski -a -o prid. (ȗ) star. ki vzbuja jezo, nevoljo, odpor: spat se spravi, sova buzakljunska / buzakljunska trditev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búzdovan -a m (ȗ) zlasti v turškem okolju, nekdaj kiju podobno leseno ali kovinsko orožje: vihteti buzdovan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
búzi -ja m, člov. (ȗ) slabš. gej, homoseksualec; pederSSKJ, homič, toplovodar: Na srednji šoli smo imeli dva profesorja buzija in nista bila kaka posebnost E skrajšano iz (↑)buzaránt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cafúta -e ž (ú) slabš., redko vlačuga, prostitutka: nič ne verjamem tej cafuti;
imajo jo za cafuto / kot psovka boš tiho, cafuta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cagováti -újem nedov. (á ȗ) star. obupavati: zakaj naenkrat toliko cagujete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cámera obscúra cámere obscúre [kamera obskura] ž (ȃ-ȗ) fiz. zaprt prostor, v katerega prihajajo žarki skozi majhno odprtino in napravijo sliko na nasprotni steni: napraviti poskus s camero obscuro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
carjeváti -újem nedov. (á ȗ) redko biti car, vladati kot car
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
carováti -újem nedov. (á ȗ) redko biti car, vladati kot car: takrat je v Rusiji caroval Aleksander I. // iron. gospodovati, vladati: v hiši je carovala žena / v politiki je carovala demagogija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
celokúpen -pna -o prid. (ū) publ. celoten, ves: celokupni dohodki;
boril se je celokupen narod;
celokupno gibanje je imelo agrarni značaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
celokúpnost -i ž (ū) publ. celota, celotnost, skupnost: širiti zavest narodne celokupnosti;
odgovornost pred celokupnostjo;
celokupnost odnosov;
prikazati celokupnost problematike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cemún -a m (ȗ) nar. notranjsko jama, ki bruha ali požira vodo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cénterSSKJ -tra in cênterSSKJ -tra m (ẹ̄; ē) cénter dôbrega počútja -tra -- -- in cênter -tra m (ẹ̄, ó, ȗ; ē)
center, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje; velnes1 (2): graditi sodobni center dobrega počutja; obisk centra dobrega počutja; ponudba centra dobrega počutja; V termah so obnovili zdraviliške kadi, ki jim pravijo kopeli vodnih nimf in bodo vključene v center dobrega počutja kot sprostitvena ponudba
cénter odlíčnosti -tra -- in cênter -tra m (ẹ̄, í; ē)
središče visokokakovostne multidisciplinarne skupine raziskovalcev, ki z uporabo sodobnih tehnologij povezuje znanost in gospodarstvo: ustanoviti center odličnosti; raziskovalni centri odličnosti; razpisi centra odličnosti; Znotraj globalne strukture je njihov center odličnosti strateško usmerjen v posebne tehnologije, ki bodo tudi v prihodnje glavno delovno področje tako v razvoju kot tudi proizvodnji
cénter za tújce -tra -- -- in cênter -tra m (ẹ̄, ú; ē)
ustanova, ki na ozemlju svoje države skrbi za tujce brez ustreznih dokumentov za bivanje; CT2 nastaniti koga v center za tujce; S sošolkami so hodile v center za tujce, kjer so se z njihovimi otroki pogovarjale, risale, se igrale družabne igre, plesale in jih spodbujale
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
centrifúga -e ž (ȗ) - 1. teh. priprava za ločevanje snovi različne gostote: mleko posneti s centrifugo; sadna centrifuga; centrifuga za izločanje medu iz satja
- 2. priprava za ožemanje in sušenje: dati perilo v centrifugo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
centúrija -e ž (ú) pri starih Rimljanih vojaška enota, približno sto mož, stotnija: poveljevati centuriji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
centúrion -a m (ū) pri starih Rimljanih poveljnik centurije, stotnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cenzúra -e ž (ȗ) uradno pregledovanje javnosti namenjenih del: opravljati cenzuro;
dati, poslati članek, rokopis v cenzuro;
pog. ne vem, če bo šel spis skozi cenzuro če ga bo cenzura odobrila;
filmska cenzura;
preventivna cenzura časopisov;
uvedba cenzure nad radiom in televizijo / pisemska cenzura // urad za tako pregledovanje: biti v službi pri cenzuri / cenzura je članek zavrnila
♦ rel. cerkvena poboljševalna kazen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cenzúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na cenzuro: cenzurni predpisi;
cenzurni urad / cenzurni rokopis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cenzúrka -e ž (ȗ) žarg., film. filmska predstava za izbran krog ljudi, da se oceni primernost filma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cepetúljka -e ž (ū) bot. nizka alpska kukavica z drobnim rumenkasto belim grozdastim socvetjem, Chamaeorchis alpina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
certifikátski -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na certifikat: certifikatski primanjkljaj; Na vsak način ima prav, ko svoje certifikatske delničarje prepričuje: ne prodajajte, če ni sila E ↑certifikátcertifikátska lúknja -e -e ž (ȃ, ȗ)
v postopku lastninjenja nastali presežek vrednosti lastniških certifikatov glede na vrednost lastninjenega premoženja; privatizacijska vrzel: Vlado je treba vedno znova opominjati, da še ni uresničena njena obveznost, da pokrije tako imenovane certifikatske luknje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cestováti -újem nedov. (á ȗ) star. potovati: cestuje po daljnih deželah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cezúra -e ž (ȗ) - 1. lit. odmor v verzu sredi stopice, zareza: cezura v heksametru; moška ali krepka cezura za poudarjenim zlogom; ženska ali šibka cezura za nepoudarjenim zlogom; pren. ta pojav predstavlja v razvoju globoko cezuro
- 2. muz. kratka pavza ali vdih med izvajanjem skladbe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cicifúj medm. (ȗ) posnema petje sinice: cicifuj, cicifuj, poje z drevesa;
sam.: danes se nisem umil še, fej, fuj, danes sem res Cicifuj! (O. Župančič) umazanček, pacek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cirokúmulus -a m, mn. cirokúmuli tudi cirokúmulusi (ȗ) meteor. oblak v obliki majhnih belkastih kopic v velikih višinah, ovčice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 7664 zadetkov.