A 1. V slovenskem fonemu a (a) se ohranja pslovan. *a (iz ide. *ā ali *ō ali *aH, *oH pred soglasnikom ali v izglasju ali iz star. pslovan. dolgega ē za pslovan. *č, *š ali *ž), npr. máti, čȁs. (b) Lahko je nastal iz dolgega polglasnika ə̄, ki se je v sloven. končnih zlogih razvil pod cirkumflektirano, v nekončnih pa pod novoakutiranim naglasom iz pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. vȃs, dánka, pásji. (c) V sklopih ra, la se je lahko razvil iz pslovan. *o v predsamoglasniških sklopih or, ol, npr. kráva, mlȃd. 2. V starejših ljudskih izposojenkah je nadomestil tujejezični (stvnem., srvnem. ali romanski) dolgi ā, npr. pȃpež, ki je narečno nastal tudi iz srvnem. ei, npr. ábota; v mlajših tudi kratki a, npr. papȋr, paradíž. Nadomestil je tudi srvnem. ä, æ, ou in še nekatere druge tuje glasove. 3. V imitativnih besedah velja a za najlažje izgovorljivi samoglasnik. Pojavlja se zlasti v besedah, ki se jih otroci najprej naučijo, npr. máma, áta.
a2 člen.
ā3 medm.,
à4 predl. s tož.
a- predpona v tujih sestavljenkah, pred samoglasniki an-
abecẹ̑da -e ž
abrakadȃbra -e ž
acetọ̑n -a m
ȃdamovo jȃbolko -ega -a s
adȋjo medm.
ȃdjektiv -a m
admirȃl -a m
advȇrb -a m
aero- prvi člen tujih zloženk
aerodinámika -e ž
afinitẹ̑ta -e ž
áfna -e ž
afrodizȋjak -a m
ȃfta -e ž
ȃga -e m
agȃva -e ž
agȅnt -énta m
agonȋja -e ž
agregȃt -a m
agronọ̑m -a m
agrȗmi -ov m mn.
ȁh medm.,
ahȃ medm.,
ajȃ člen.,
ȃjati -am nedov.
ajatọ̑la -e m
ájbiš -a m
ȃjd -a m
ȃjda -e ž
ȃjdared -a m
ȃjdi medm.
ȃjmoht -a m
akademȋja -e ž
ȃkna -e ž
akọ̑rd1 -a m
akọ̑rd2 -a m
akrọ̑pola -e ž
ȃkt2 -a m
áktovka -e ž
aktuȃlen -lna prid.
akupresȗra -e ž
akupunktȗra -e ž
akȗten -tna prid.
ȃkuzativ -a m
akvalȗnga -e ž
akvarẹ̑l -a m
akvárij -a m
ȃlbatros -a m
ȃlbum -a m
alegorȋja -e ž
alẹ̑ja -e ž
alergȋja -e ž
ȃlfa -e ž
alfabẹ̑t -a m
ȃlga -e ž
algẹ̑bra -e ž
algorítem -tma m
ȁli vez. lat.‛aut, vel, sive, seu’, člen. ‛a’ in prisl. lat.‛valde’
alkohọ̑l -a m
ȁlo medm.
ȃlpski -a prid.
ȃlt -a m
alternatȋva -e ž
altruīzem -zma m
alumínij -a m
amandmȃ -ja m
amazọ̑nka -e ž
ambícija -e ž
ambrọ́zija -e ž
ambulȃnta -e ž
ametȋst -a m
amfiteáter -tra m
amọ̑nijak -a m
amortizȇr -ja m
amortizȋrati -am nedov. in dov.
amulẹ̑t -a m
analȋza -e ž
analogȋja -e ž
ȃnanas -a m
anatomȋja -e ž
anekdọ̑ta -e ž
anemọ̑na -e ž
angažȋrati -am dov. in nedov.
ángel -a m
angọ̑ra neskl. prid.
antẹ̑na -e ž
anti- predpona v tujih sestavljenkah
antibiọ́tik -a m
antilọ̑pa -e ž
antracȋt -a m
antropo- prvi člen tujih zloženk
anulȋrati -am dov. in nedov.
aparȃt -a m
apartheid -a m [apȃrthajd-]
apartmȃ -ja m
apẹ̑l -a m
aperitȋv -a m
ápno -a s
apọ̑stol -a m
apostrọ̑f -a m
apotẹ̑ka -e ž
aprȋl -a m
ȃr1 -a m
ȃra1 -e ž
ára2 -e ž
arabẹ̑ska -e ž
arbíter -tra m
arcnȋja -e ž
arẹ̑na -e ž
arȅst -a m
arháičen -čna prid.
arhipelȃg -a m
arhitẹ̑kt -a m
árija -e ž
aristokracȋja -e ž
aritmȋja -e ž
arkȃda -e ž
armȃda -e ž
armatȗra -e ž
arogȃnca -e ž
artíkel -kla m
artikulȋrati -am nedov.
asimilȋrati -am dov. in nedov.
askẹ̑t -a m
asparȃgus -a m
aspȋk -a m
asterȋsk -a m
ȃstra -e ž
astronȃvt -a m
áta -a in -e m
atašẹ̑ -ja m
ateȋst -a m
atentȃt -a m
atẹ̑st -a m
ātlas1 -a m
ātlas2 -a m
atmosfȇra -e ž
atọ̑l -a m
atrákcija -e ž
ȃv medm.,
avȃns -a m
avantȗra -e ž
avdiẹ̑nca -e ž
avditọ́rij -a m
āvemarȋja -e ž
avenȋja -e ž
avgȗst -a m
aviọ̑n -a m
avokȃdo -a m
ȃvša -e ž
avtẹ́ntičen -čna prid.
avto- prvi člen tujih zloženk
ȃvtobus -a m
azbẹ̑st -a m
azȋl -a m
ȃzimut -a m
azȗr -a m
ažȗren -rna prid.
B 1. V slovenskem fonemu b se ohranja pslovan. *b (iz ide. *b ali *bh), npr. brȁt. 2. V starih germanskih izposojenkah je zamenjal stvnem. ali srvnem. f (pisano tudi v), če je ta nastal iz pgerm. f ali če je tujega izvora, npr. bọ́ter. Nadomestil je tudi srvnem. in nem. w, npr. bȃjar. V romanskih in madžarskih izposojenkah ustreza tujejezičnemu b, npr. bála, betẹ́žen. 3. V imitativnih besedah večkrat služi za posnemanje neartikuliranega govorjenja, npr. bebljáti.
bába -e ž
bacȋl -a m
bȃdminton -a m
bagatẹ̑la -e ž
báhati se -am se nedov.
bȃjta -e ž
bȃkšiš -a m
baktérija -e ž
bȃl -a m
balalȃjka -e ž
balȃnsa -e ž
balẹ̑t -a m
balístika -e ž
bȃlzam -a m
banȃlen -lna prid.
banȃna -e ž
bȃnda -e ž
bandȋt -a m
bánja -e ž
bankẹ̑t -a m
bȃr1 -a m
bȃr2 -a m
bȃrati -am dov. in nedov.
barbȃr -a m
barbȇra -e ž
bárij -a m
barọ̑k -a m
barọ̑n -a m
bȁrt bárta m prisl.
bȃrva -e ž
baržȗn -a m
bȃs -a m
básati bȃšem nedov.
bataljọ̑n -a m
baterȋja -e ž
bȃtina -e ž
bavbāv -a m
bávtara -e ž
báza1 -e ž
báza2 -e ž
bazȃlt -a m
bazȃr -ja m
bazílika1 -e ž
bazílika2 -e ž
báža -e ž
beat -a m [bȋt]
bebljáti -ȃm nedov.
bédro -a s
bẹ̑g -a m
begọ́nija -e ž
bekọ̑n -a m
bẹ́l -a prid.
bẹ̑lcebub -a m
beletrístika -e ž
belẹ́žiti -ẹ̑žim nedov.
belúš -a m
bencȋn -a m
bẹ̑ndžo -a m
benȋgen -gna prid.
beráč -a m
bẹ̑rgla -e ž
bernardȋnec -nca m
bẹ̑rsa -e ž
bȅs bésa in bẹ́sa m,
besẹ̑da -e ž
bẹ́tula -e ž
bẹ̑vskati -am nedov.,
bezáti -ȃm nedov.
bezȅg -zgȁ m
bezgȃvka -e ž
bezljáti -ȃm nedov.
bezníca -e ž
bẹ̑ž neskl. prid.
bežáti -ím nedov.
bi pogojnik glagola bíti
bi- prvi člen tujih zloženk
bȋatlon -a m
bíbavica -e ž
bíblija -e ž
bibliofȋl -a m
bibliografȋja -e ž
bȋčje -a s
bidẹ̑ -ja m
bīdermajer -ja m
bifẹ̑ -ja m
bigamȋja -e ž
bikȋni -ja m
bíksati -am nedov.
bilȃnca -e ž
biljȃrd -a m
biljetȇr -ja m
bȋlka -e ž
biltẹ̑n -a m
bȋmbo -ta m
bingljáti -ȃm nedov.
bȋrmati dov., nedov.
birọ̑ -ja m
bȋrsa -e ž
bȋs medm.,
bisāga -e ž
bȋser -a m
bistrọ̑ -ja m
bíti1 sȅm nedov.
bȋtka -e ž
bitúmen -a in -mna m
bivák -a m
bizȃren -rna prid.
bȋzgec -a m
bižuterȋja -e ž
blȃg blāga prid.
blagọ̑ -ȃ s
blȃgor -gra m
blamȋrati -am dov. in nedov.
blanšȋrati -am dov. in nedov.
bláto -a s
blázen -zna prid.
blazína1 -e ž
blȃžen -a prid.
blebetáti -ȃm in -ẹ́čem nedov.
blẹ̑d blẹ́da prid.
blȇsav -a prid.
blésti blédem nedov.
bleščáti -ím nedov.
blízu prisl.
bljúvati -am in bljújem nedov.,
blodīti blọ́dim nedov.
blọ̑k -a m
blọ̑kflȃvta -e ž
blọ̑nd neskl. prid.
blues -a m [blȗz]
bȍb2 bóba m
bọ̑ben -bna m
bọ́ber1 -bra m
bọ́disi vez.
bọ̑g bogȃ m
bogȁt -áta prid.
boglọ̑naj medm.
bọ̑grač -a m
bohẹ̑m -a m
bohótiti se -im se nedov.,
bojár -ja m
bojkọ̑t -a m
bokȃl -a m
boksȋt -a m
bȍlj prisl.
boljševīk -a m
bolščáti -ím nedov.
bọ̑m prih. glagola bíti
bọ̑mba -e ž
bombọ̑n -a m
bọ̑n -a m
bonsȃj -a m
bȍr1 bóra m,
bọ̑r2 -a m
bọ̄re neskl. prid.
borīti se -ím se nedov.
bọ̑rza -e ž
borzọ̑j -a m
bọ̑s bósa prid.
bȍt povdk.,
bọ̑vla -e ž
bọ̑žati -am nedov.,
bóžič božíča m
božjȃst -i ž
brȃdlja -e ž
brámor -ja m
brȃn branȋ ž
brȁt bráta m
bráti bérem nedov.
bratránec -nca m
brázda -e ž
brbọ̑nec -nca m
brbotáti -ȃm in -ọ́čem nedov.
bŕcati bȓcam dov.
brdȃvs -a m
-brẹ́kniti -brẹ̑knem samo v sestavi
brẹ́ncelj1 -clja m
brenčáti1 -ím nedov.
brẹ̑nkati -am nedov.
brẹ̑skev -kve ž
brevír -ja m
brez predl. z rod.
brẹ́za -e ž
brézno -a s
bŕhek -hka prid.,
brȋdž -a m
brȋga -e ž
brigȃda -e ž
brikẹ̑t -a m
briljānt -a m
brȉn brína m
brȋškola -e ž
brȋzgati -am nedov.
bȓk -a m
brlẹ́ti -ím nedov.
brlīzgati -am nedov.
brljȁv -áva prid.
brlȍg -ọ́ga m
brnẹ́ti -ím nedov.
brọ̑d -a m
brodẹ̑t -a m
brokȃt -a m
brọ̑koli -ja m
brȏnza -e ž
brọ̑ška -e ž
brošȗra -e ž
bŕskati bȓskam nedov.
bȓst -a m
brūhati brȗham nedov.
brusīti brúsim nedov.
brȗto prisl.
bȓv brvȋ ž
bȓz -a prid.
būbati1 3. ed. bȗba nedov.
bȗcika -e ž
búča -e ž
bučáti -ím nedov.
budžẹ̑t -a m
búhniti bȗhnem dov.
buhtẹ́ti -ím nedov.
bújen -jna prid.
búkev -kve ž
búkselj -na in -slja m
bȗkve -kev ž mn.
bȗla2 -e ž
buldožȇr -ja m
bulvȃr -ja m
bȗmbar -ja m
bȗnda -e ž
bȗngalov -a m
bȗnka -e ž
būnker -ja m
búrja -e ž
bȗrka1 -e ž
bȗrkle -kel ž mn.
burlẹ̑ska -e ž
buržoazȋja -e ž
būtati bȗtam nedov.
bútelj -tlja in -na m
butȋk -a m
buzaránt -a m
C 1. V slovenskem fonemu c se ohranja pslovan. *c, ki je nastal iz star. *k (glej k) (a) po drugi palatalizaciji, tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *ě (če iz *ai̯ ali oi̯), npr. cẹ́sta ali (b) po tretji palatalizaciji, tj. neposredno za pslovan. nenaglašenimi samoglasniki *i, *ь ali *ę, domnevno, če naslednji zlog ne vsebuje *o, *ǫ, *u ali *ъ, npr. óvca. (c) V skupini cv je lahko nastal iz pslovan. *kv neposredno pred pslovan. *ě, *i ali *ь, npr. cvẹ̑t. 2. V ljudskih izposojenkah ustreza srvnem., nem. in it. z, madž. c, npr. cȋlj, cukẹ̑ta, cȗla. 3. V imitativnih besedah se pojavlja zlasti pri posnemanju visokih naravnih glasov, npr. cvrčáti.
cáker m neskl.,
cȃndra1 -e ž
cápa -e ž
capȋn1 -a m
carȋna -e ž
cecẹ̑ neskl. prid.
cedīti -ím nedov.
cefráti -ȃm nedov.
cẹ̑geljc -a m
cẹ̄ha1 -e ž
cẹ̑l cẹ́la prid.
cẹ̑lica -e ž
cemȅnt -énta m
cẹ́na -e ž
cȅnt cénta m
cẹ̄nter -tra m
centi- prvi člen tujih zloženk
cẹ́pec -pca m
cepīti1 cẹ́pim nedov.
cepīti2 cẹ́pim nedov.
cȅr céra m
cẹ́rkev -kve ž
cẹ̑v cevȋ ž
cezȗra -e ž
cȋciban -a m
cȋfra -e ž
cȋka -e ž
cȋkla -e ž
cíkniti cȋknem dov.
címa -e ž
cȋmbale -bal ž mn.
címer -mra m
cȋn -a m
cingljáti -ȃm nedov.
cínik -a m
cȋnk1 -a m
cȋnk2 -a m
cípa -e ž
cirȋlica -e ž
cirkumflẹ̑ks -a m
cȋrkus -a m
citȋrati -am dov. in nedov.
cmẹ́riti se cmẹ̑rim se nedov.
cmȍk cmóka m
cọ̑la -e ž
copȃta -e ž
cŕkniti cȓknem dov.
cȗcek -cka m
cúker -kra m
cukẹ̑ta -e ž
cúla -e ž
cúnja -e ž
curljáti -ȃm nedov.
cvȅk cvéka m
cvȅnk cvẹ́nka m
cvẹ̑t -a m
cvičáti -ím nedov.
cvȋkar -ja m
cvíliti -im nedov.
cvíren -rna m
cvrčáti -ím nedov.
Č 1. V slovenskem fonemu č (a) se ohranja pslovan. *č, ki je nastal po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) ali po jotaciji pred *j iz starejšega *k (glej k), npr. česáti. (b) Lahko je nastal tudi iz pslovan. *t' (iz starejše skupine *ti̯ ali *kt pred prednjimi samoglasniki), npr. svẹ́ča, nọ̑č. 2. V ljudskih izposojenkah je lahko nadomestil srvnem. z, npr. čẹ̑šplja. V romanskih izposojenkah ustreza it. ali furl. c pred i ali e, npr. čīčerka, v madž. ps cs, npr. čȃrdaš.
čȃčka -e ž
čȃj1 -a m
čákati čȃkam nedov.
čánkar -ja m
čȃplja -e ž
čȃr -a m
čȃrdaš -a m
čȁs čása m
čȃst častȋ ž
če vez.
čebẹ̑la -e ž
čebȅr -brȁ m
čẹ̄ča1 -e ž
čẹ̑dra -e ž
čefúr -ja m
čẹ̑k -a m
čeljȗst -i ž
čẹ́maž -a m,
čemẹ́ren -rna prid.
čemẹ́ti -ím nedov.
čemū prisl.
čȅp čépa m
čepẹ́ti -ím nedov.
čẹ̄pica -e ž
čeprȁv vez.
čẹ̑r čerȋ ž
čésen -sna m
čésniti čȇsnem in čẹ̑snem dov.
čẹ̑st -a prid.
čestȋtati -am dov. in nedov.
čȅš člen.
čẹ̑šnja -e ž
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 5219 zadetkov.